METLIKA – »Patrika nismo rešili, upamo pa, da nam bo z denarjem, ki nam je ostal od zdravljenja, uspelo pomagati komu drugemu, ki potrebuje pomoč. To je bila tudi njegova želja. Ko so mu prinesli bon za zbrani denar z dobrodelnega potovanja z vlakom, je bil tako ganjen! Žarel je od sreče, tako poln energije in veselja je bil tisti dan in poudaril je, da bo, ko bo ozdravel, tudi on nekomu pomagal,« je dejal Mladen Malatestinić, oče Patrika, fanta, ki je 6. maja, le dober mesec pred svojim 19. rojstnim dnevom, izgubil boj z zahrbtno boleznijo, rakom.
Ko so se Patrikovi starši, Klaudija in Mladen, odločili, da o sinovi bolezni javno spregovorijo, predvsem zato, ker se je rak v treh letih ponovil že tretjič, družina pa je bila postavljena pred kruto resnico, da je torej medicina izčrpala možnosti zdravljenja in da lahko upanje najdejo le še v alternativni medicini, je fantova življenjska zgodba naletela na izjemen odziv. Koliko vas je bilo, ki ste pomagali! Tako z nasveti, denarjem kot lepimi mislimi, molitvijo in pozitivno energijo! Vse to je družini iz Metlike, tudi Patriku, vlivalo novih moči in upanje. Upanje, da bodo zmogli. A Patrikovo telo, utrujeno od triletnega boja z rakom, je bilo preslabotno. Kljub neizmerni volji ni zmoglo več. Dihalna stiska je stanje zadnje dneve njegovega življenja le še poslabšala in tisto soboto pozno zvečer se je boj končal.
Vlak upanja
»Nismo pozabili na ljudi, ki so nam pomagali! Ko vidiš, koliko ljudi stopi skupaj, je bolečina vsaj nekoliko manjša,« tiho pripomni Patrikov oče. »Najprej se želiva zahvaliti kraljici metliške črnine Jani Štajdohar, ki je prva priskočila na pomoč in organizirala dobrodelni vlak upanja, ter Zalki Klemenčič iz metliškega Rdečega križa, ki ji je pomagala pri tem in nam stala ob strani,« ga dopolni Klaudija.
Veliko akcij je bilo za Patrika: Tekaški klub Bela krajina je organiziral nočni dobrodelni tek, pomoč so zbirali Patrikovi sošolci iz osnovnošolskih klopi, prav tako srednješolci Šolskega centra Novo mesto, srednje strojne šole. Pomagali so sosedje, prijatelji, Metličani, člani Lovske družine Metlika, župnik, župljani, bralci Slovenskih novic... »Hvala prav vsem, ki so se udeležili vožnje z vlakom, pa osebju zdravstvenega doma Metlika, ki je vedno prišlo, ko smo jih potrebovali. In seveda hvala ekipi hematološko-onkološkega oddelka pediatrične klinike, še posebno zahvalo bi radi poslali Maji Česen Mazić, ki je bila Patrikova zdravnica,« je nadaljeval Mladen. In dejal, da gre zahvala tudi tistim, ki niso omenjeni, veliko jih je, za vse niti ne ve.
Patrik je po objavi svoje življenjske zgodbe v Slovenskih novicah dobil tudi posebno pošto. Iz Domžal mu je pisal gospod in mu poslal veliko maketo audija A8. Koliko je Patriku pomenilo to darilo! Bil je namreč strasten zbiratelj modelov, ničkoliko jih ima doma. In prav tega audija so položili v njegov grob. Pa tudi majhno katrco, prvi model iz leta 1968. Naročil jo je iz tujine in tako nestrpno čakal nanjo. Vsak dan je prek računalnika spremljal, kje potuje pošiljka in kdaj bo prišla v Belo krajino. Na pošti so jo že prevzeli, doma pa založili. Ko so jo teden pred smrtjo našli v eni od vreč, mu je odleglo. Zdaj je tako želeni model ob njem.
Katrce so bile Patrikova posebna strast in v dedkovi garaži čez mejo, le sedem kilometrov od Metlike, se je že lotil obnove 28 let starega renaulta 4. Ničkoliko vikendov je preživel v garaži. »Karoserijo je že razstavil, tudi veliko delov je že nabavil zanjo. Z njo se je želel voziti v šolo, da bi mu bilo lažje. Ni še opravil vožnje, ker ga je znova ustavila bolezen, naredil pa je teste in zdravniški pregled. A našli bomo mojstra, ki bo avto obnovil. Patriku v spomin, pa četudi ga ne bomo nikoli registrirali,« je zagotovil oče.
»Ko bi zaključil delo s katrco, bi se lotil očetovega mercedesa 240D,« je Mladen razkril del Patrikovih načrtov, ki je bil ves čas v navezi z zbiratelji modelarji, tudi iz tujine, in letos bodo na sejmu v Zagrebu del razstavnega prostora Patriku v spomin namenili tudi njegovim modelom.
S kakšno skrbnostjo se jim je posvečal, pove že pogled v njegovo sobo. Polno jih je, vsak je po svoje dodelan, unikaten. V vsakem so Patrikov trud in ideje, ki jih je tako rad zlival na papir, na slike. Ali kot je ob grobu dejal prijatelj Jošt Štrucelj; ob njegovih risarskih sposobnostih so se prijatelji spraševali, ali niso morda fotografije, s takšno natančnostjo so bile izdelane.
Na tekmovanje formule 1
In med številnimi razstavljenimi modeli imata posebno mesto dve vstopnici. Po prvem zdravljenju je namreč Patrik doživel posebno presenečenje, za tri dni je šel na tekmovanje formule 1 v Spielberg, na veliko nagrado Avstrije. To potovanje je zakuhal prav njegov prijatelj Jošt. »Na Radiu 1 so imeli posebno akcijo, podariti so želeli dve vstopnici za ogled tekme v formuli 1, poslušalci so lahko predlagali, komu bi jo podarili, navesti pa so morali razlog. In Jošt je napisal, da ima prijatelja, velikega ljubitelja avtomobilizma, ki se bori z rakom. Njegov predlog so podprli tudi številni drugi poslušalci in izbran je bil prav Joštov predlog. Želel sem, da v Avstrijo potujeta Patrik in Jošt, a je Jošt vztrajal, naj grem z njim jaz. To so bili trije nepozabni dnevi! Patriku so se uresničile sanje!« ni mogel skriti hvaležnosti Mladen.
Patrik, ki do zadnjega ni izgubil volje do življenja, bil je namreč tako poln načrtov in je verjel, da bo enkrat spet tisti stari, je zadnje dni čutil, da se v njegovem telesu nekaj dogaja. Čeprav nad bolečinami ni tarnal, je izmučeno telo govorilo o trpljenju. Zdaj je edina tolažba, da ne trpi več. Za njim je tišina. Praznina. In dvom, da bo lahko čas kdaj sploh zacelil rane. So pa ostali spomini. Teh čas zagotovo ne bo zbrisal.
