V Sloveniji se je število katoličanov v zadnjih desetih letih zmanjšalo za več kot 66.800. Manj je krstov, cerkvenih porok, število zakramentov prav tako pada, manj je zanimanja za bogoslovje, nekatere samostane celo zapirajo. Opravka imamo s prvo generacijo mladih odraslih, ki jim je vera tuja, ugotavljajo avtorji letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji, ki ga je pred kratkim izdala Slovenska škofovska konferenca. Po drugi strani pa je v poročilu tudi precej podatkov, ki pričajo o tem, da je Cerkev v Sloveniji še kako vpeta v družbo, desetletno obdobje, ki ga zajema poročilo, pa za tako starodavno ustanovo ni prav dolgo.
V Sloveniji je bilo konec lanskega leta 2.064.632 prebivalcev, od tega 1,53 milijona katoličanov, kar je skoraj tri četrtine prebivalstva. Na voljo imajo 2386 cerkva ter 515 kapel in znamenj. Pred dobrimi desetimi leti se je cerkvena uprava na Slovenskem precej preuredila. Papež Benedikt XVI. je aprila 2006 ustanovil tri nove škofije (v Celju, Murski Soboti in Novem mestu). Mariborsko škofijo je povzdignil v nadškofijo in hkrati tudi sedež metropolita za novoustanovljeni škofiji v Celju in Murski Soboti. Ljubljanska nadškofija je ostala sedež metropolita za koprsko in novoustanovljeno novomeško škofijo.
Manj krstov, manj katoličanov
Podatek o manjšem številu katoličanov se odraža pri krstih, saj se je njihovo število med letoma 2005 in 2015 zmanjšalo za dobrih 14 odstotkov, na drugi strani pa se je v zadnjem desetletju število rojstev povečalo. Pri cerkvenih porokah so smernice podobne, saj je bilo leta 2005 sklenjenih 3495 krščanskih zakonov, lani pa le še 2420.
Manj krstov in s tem tudi pripadnikov Katoliške cerkve ni nekaj, kar je značilno le za Slovenijo, temveč za ves zahodni svet. Če pogledamo le največji državi EU, se je v Franciji število krstov v zadnjih desetih letih zmanjšalo za skoraj četrtino, v Nemčiji pa med letoma 2000 in 2013 za skoraj 30 odstotkov. Manj je tudi zakramentov, čeprav se je delež obhajil v primerjavi z drugimi zakramenti celo malce povečal. Število birm se je v omenjenem obdobju z 12.566 zmanjšalo na 7030.
Več redovnikov, manj redovnic
Cerkev na Slovenskem ima manj škofijskih in redovnih duhovnikov pa tudi manj bogoslovcev. Leta 2005 je bilo v Sloveniji 83 škofijskih bogoslovcev, lani pa 51. Najmanj jih je bilo leta 2011, ko so jih imele vse slovenske škofije 48. Zanimivi so tudi statistični kazalniki pri redovnikih in redovnicah. Medtem ko pri redovnikih opažajo, da se od leta 2009 število posvečenih redovnikov povečuje, pa je pri redovnicah ravno obratno. V zadnjem desetletju se je njihovo število zmanjšalo za četrtino s 660 na 498. Leta 2012 je število katehistinj in katehistov prvič preseglo število redovnic. Nekatere redovne skupnosti v Sloveniji so celo zaprle samostane, druge so priključene sosednjim provincam. Katehetsko-pastoralno vlogo redovnic po župnijah vedno pogosteje prevzemajo laiki in laikinje, ki so nosilci veroučne kateheze. Število laiških katehistinj in katehistov se je med letoma 2005 in 2015 povečalo s 350 na 673.
Katoličani po svetu Zadnji podatki, ki temeljijo na ocenah za leto 2014, kažejo, da se krščanstvo v svetovnem merilu širi, le v Evropi in Severni Ameriki številke ostajajo enake ali se ponekod celo zmanjšujejo. Zadnjega decembra 2014 je bilo svetovno prebivalstvo ocenjeno na 7,16 milijarde oseb, kar je skoraj 67 milijonov več kot v letu 2013. Od tega je bilo 1,27 milijarde katoličanov, kar je dobrih 18 milijonov več kot v predhodnem letu. Najvišji odstotek katoličanov je v Ameriki (63,7 odstotka), sledijo Evropa (40), Oceanija (26), Afrika (19) ter Azija (3,2). Odstotek katoličanov se je v zadnjem letu povečal in predstavlja 17,8-odstotni delež svetovnega prebivalstva. V Evropi prebiva skoraj četrtina vseh katoličanov na svetu, a je njihova rast tu najnižja, medtem ko je najvišja v Afriki. |
V letnem poročilu Slovenske škofovske konference ugotavljajo, da se danes spopadamo s prvo generacijo mladih odraslih, ki jim je vera tuja ali povsem tuja. »Mednarodne raziskave kažejo na dejstvo, da je generacija, rojena po letu 1980 (tako imenovana generacija Y ali tudi milenijska generacija ter delno generacija X), prva, ki ji vera in verska pripadnost nista več samoumevni. Omenjena generacija čuti manjšo versko pripadnost do Katoliške cerkve, se redkeje udeležuje bogoslužja in se posledično ne odloča za krščanski način življenja. Po drugi strani se vernost in duhovnost povečujeta, vendar bolj kot element psihološke opore, ki daje upanje v težkih trenutkih in je razumljena kot splošna duhovnost.«
Razvejana šolska dejavnost
Če je bilo leta 2005 v vse stopnje katoliških šol in zavodov vpisanih 2756 učenk in učencev, jih je bilo lani že 30 odstotkov več (3907). Prav vzgoja in izobraževanje sta področji, kjer je bil napredek Cerkve na Slovenskem v zadnjem desetletju zelo opazen. »Razvoj in širjenje katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov je eden od kazalnikov pridobljene svobode delovanja Katoliške cerkve, da ima svoje šole, kamor starši lahko vpišejo otroke in jim tako omogočijo tudi duhovno formacijo. Podatki ne zajemajo niti vpisanih v katoliške glasbene šole niti študentov ali dijakov, ki bivajo v katoliških študentskih domovih in obiskujejo državne izobraževalne ustanove,« so zapisali v poročilu, za katerim stoji dr. Tadej Strehovec, generalni tajnik SŠK.
Zunajzakonski otroci Oddaljevanje od vere se kaže tudi v drugačnem načinu življenja družbe in družin. Število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, se povečuje iz leta v leto. Če je bil leta 1954 le vsak deseti prvorojeni otrok rojen zunaj zakonske zveze, se je to število v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja skokovito povečevalo. Leta 2004 jih je bilo že slabih 45 odstotkov, leta 2015 pa kar 58 odstotkov. Starši, ki se ne odločijo za cerkveno poroko, se verjetno ne bodo odločili ne za krst otroka ne za vpis k verouku. Slovenski škofje so leta 2009 ustanovili ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab, ki je med letoma 2013 in 2015 obravnavala tri primere. |
V okviru Cerkve na Slovenskem in njenih pravnih oseb, kot so škofije, župnije ali redovne skupnosti, deluje en visokošolski zavod – Katoliški inštitut, ki se financira samo z donacijami, medtem ko se fakulteta za poslovne vede v njegovem okviru financira z donacijami in šolninami. Teološka fakulteta je članica Univerze v Ljubljani. Potem so tu še štiri katoliške gimnazije v Ljubljani, Mariboru, Vipavi in Želimljah, dve katoliški osnovni šoli, 20 vrtcev in 10 glasbenih šol. Cerkev ima tudi deset študentskih domov in štiri dijaške.
Dobrodelna dejavnost Cerkve na Slovenskem je zelo razvejana in učinkovita, pri čemer je delovanje Karitasa zgolj ena od teh oblik. Katoliški verniki pri nas so med letoma 2006 in 2016 darovali skupno 1,36 milijona evrov ter v letih 2001–2015 še 927.000 dolarjev za Sveto deželo. Skupni znesek darov tako presega dva milijona evrov.
Karitas pomaga
20.000 družinam
Slovenska karitas deluje že od leta 1990, v letnem poročilu pa je navedenih nekaj dejstev, ki zgovorno pričajo o njenem izjemnem pomenu na področju dobrodelnosti. V zadnjih desetih letih so pri Slovenski karitas razdelili več kot 25 milijonov kilogramov hrane. Skupna vrednost programov pomoči v hrani, higienskih pripomočkih, kurjavi, šolskih potrebščinah, plačilu položnic in ob naravnih nesrečah je v zadnjih desetih letih presegla 52 milijonov evrov. Pomoč Karitasa v zadnjih letih prejema več kot 20.000 družin oziroma vsako leto več kot 100.000 socialno ogroženih oseb. Socialno ogroženi otroci so deležni učne pomoči ter letovanj med poletnimi počitnicami. V letu 2002 je bil Karitas soustanovitelj prve ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani. Skupna vrednost socialnovarstvenih programov Karitasa je v zadnjih desetih letih presegla 12 milijonov evrov. V letu 2015 je v Sloveniji v sklopu mreže Karitas delovala krovna organizacija Slovenska karitas, šest škofijskih karitas, 463 župnijskih (štiri več kot lani) in območnih karitas ter dva zavoda, ki izvajata socialnovarstvene programe na področju pomoči ženskam v stiski in pomoči odvisnikom. V Karitasu je v letu 2015 delovalo več kot 10.944 prostovoljcev, ki so skupno opravili 609.472 ur prostovoljnega dela.