BRUSELJ – Finančni ministri EU razpravljajo o naložbenem načrtu za Evropo, s katerim naj bi v prihodnjih treh letih spodbudili za najmanj 315 milijard evrov zlasti zasebnih vlaganj v strateške projekte. Naložbeni načrt, ki ga je pred kratkim predstavila Evropska komisija pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja, temelji na treh stebrih: novem evropskem skladu za strateške naložbe, dinamičnem naboru projektov in načrtu za odpravo ozkih grl na področju regulacije.
Članice so do zdaj opredelile približno 2000 projektov v skupni vrednosti 1300 milijard evrov, ki bi jih bilo mogoče financirati v sklopu tega načrta. A ob tem v Bruslju poudarjajo, da ta nabor ni dokončen in da je ključna dobra priprava projektov. Nekateri od projektov so vključeni tudi v nacionalni investicijski načrt.
Kaj vse bi postorili?
Slovenija je do zdaj izpostavila številne projekte, ki bi jih želela financirati v okviru tega načrta, na primer gradnjo drugega tira, nekatere avtocestne odseke (Maribor–Draženci, Gruškovje; Jagodje, Lucija–hrvaška meja, druga cev predora Karavanke ...), hidroelektrarne na srednji Savi, centre odličnosti ter regijski sklad za začetno investiranje, projekte ohranjanja kulturne dediščine.
Luka Koper v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo načrtuje izgradnjo skladiščnih prostorov (41,000 m2 in 430 novih služb, ob koncu investicije bi to pomenilo 161,000 m2 in 890 novih delovnih mest). Pod okriljem ministrstva za zdravje naj bi potekali informatizacija slovenskih bolnišnic in modernizacija zdravstvenih ustanov (izgradnja dveh bolnišnic), investicije so predvidene na 61 poplavnih območjih v državi.
