BERLIN – Slovenci kot najbolj skorumpiranega od 12 državnih sistemov vidijo politične stranke, kaže najnovejša javnomnenjska raziskava organizacije Transparency International (TI). Skoraj dve tretjini slovenskih anketirancev, 63 odstotkov, pa sta ocenili, da vlado obvladujejo skupine, ki delujejo za lastne interese. Svetovno povprečje je 55 odstotkov.
Raziskava Svetovni barometer korupcije 2013 je zajela 114.000 ljudi v 107 državah in ponovno razkriva, da je korupcija močno razširjena. Več kot polovica ljudi meni, da je korupcije v zadnjih dveh letih več. V Sloveniji so anketirali 1003 ljudi.
Šest odstotkov Slovencev plačalo podkupnino
Kar 27 odstotkov vprašanih po vsem svetu je v zadnjih 12 mesecih pri dostopu do javnih storitev in institucij plačalo podkupnino, kar je pogosto najbolj neposredna izkušnja korupcije. To kaže na to, da na tem področju v primerjavi s preteklimi raziskavami ni prišlo od izboljšanja, ocenjuje TI.
Slovenija je s šestimi odstotki vprašanih, ki so potrdili, da so morali plačati podkupnino, na lestvici dokaj visoko. Uvrstila se je v družbo Bolgarije, Estonije, Italije Švice, Velike Britanije in ZDA, kjer je podkupnino pri dostopu do javnih storitev plačalo med pet in 9,9 odstotka vprašanih. Slovenija spada tudi v skupino držav, katerih prebivalci menijo, da se je stopnja korupcije v zadnjem času še povečala.
Najbolj skorumpirana institucija: politične stranke
Prebivalci 51 v raziskavo vključenih držav kot najbolj skorumpirano institucijo ocenjujejo politične stranke, med njimi je tudi Slovenija. Politične stranke slovenski anketiranci tudi sicer ocenjujejo kot najbolj skorumpirane med 12 različnimi sistemi države.
Na lestvici od ena do pet, petica pomeni izjemno skorumpiranost, so politične stranke dobile oceno 4,2 (svetovno povprečje je 3,8). Sledi parlament z oceno 3,9. Najmanj pa je po oceni vprašanih skorumpirana vojska, dobila je povprečno oceno 2,7.
V primerjavi z raziskavo, opravljeno v letih 2010 in 2011, je stopnja prepričanja, da se državljani lahko spopadejo s korupcijo, upadla v 91 državah, ki so sodelovale v obeh državah. V Sloveniji je upad več kot 20-odstoten.
Najpogosteje izbrana aktivnost v boju proti korupciji je za večino držav podpis peticije, v to skupino se je uvrstila tudi Slovenija. Ostale možnosti so bile še, denimo, uporaba družabnih omrežjih ali udeležba na protestu. V Sloveniji bi se vsaj ene od aktivnosti udeležilo kar 95 odstotkov vprašanih.
Nezaupanje do institucij, ki naj bi korupcijo preganjale
»Raven plačevanja podkupnin ostaja zelo visoka po vsem svetu, a ljudje menijo, da imajo moč, da ustavijo korupcijo in število tistih, ki so se pripravljeni boriti proti zlorabi oblasti, tajnim kupčijam in podkupovanju, je veliko,« je dejala vodja TI Huguette Labelle.
Raziskava je pokazala tudi, da v številnih državah ljudje ne zaupajo institucijam, ki naj bi se borile proti korupciji in drugim kaznivim dejanjem. V 36 državah se ljudem najbolj skorumpirana zdi policija in v teh državah je policija nekaj več kot 50 odstotkov vprašanih pozvala k plačilu podkupnine. V 20 drugih državah pa kot najbolj skorumpirano ocenjujejo pravosodje in v teh državah so 30 odstotkov tistih, ki so prišli v stik s sodno vejo oblasti, vprašali po podkupnini.
Vlade morajo vzeti to opozorilo svojih državljanov resno in »se odzvati s konkretnimi dejanji, ki bi dvignila raven transparentnosti in prevzemanja odgovornosti«, je dejala Labellova in dodala, da se ustrezne korake pričakuje predvsem od vlad držav skupine G20. V kar 17 državah članicah je namreč 59 odstotkov vprašanih ocenilo, da njihova vlada ne opravlja dobrega dela v boju s korupcijo, je dejala.
Politiki naj objavljajo svoje premoženjsko stanje in tudi družinskih članov
Tudi politiki sami morajo narediti veliko za povrnitev zaupanja. Raziskava TI razkriva pravo krizo zaupanja v politiko. V 51 državah po svetu namreč kot najbolj skorumpirano institucijo ocenjujejo politične stranke, 55 odstotkov vprašanih poleg tega meni, da vlado obvladujejo skupine, ki delujejo za lastne interese.
Kot predlaga TI, bi politiki to področje lahko izboljšali tako, da bi med drugim objavljali svoje premoženjsko stanje in tudi družinskih članov. Politične stranke in neodvisni kandidati na volitvah pa bi medtem morali razkriti vire finančnih sredstev, da bi razčistili, kdo jih financira, in razkrili morebitne konflikte interesov.
