Kasač poginil zaradi veterinarjeve napake

MURSKA SOBOTA – Te dni je bil končan izredni strokovni nadzor v murskosoboški veterinarski ambulanti Veterinaria, d. o. o. V izrednem strokovnem nadzoru, ki ga je že prej na predlog nezadovoljnih lastnikov živali zahtevala strokovna komisija Sekcije zasebnih veterinarjev praktikov (SVZP) Veterinarske zbornice Slovenije, so poleg ustanove pod drobnogled vzeli tudi delo njihovega veterinarja Igorja Škarice, dr. vet. med. Govori se o domnevni nestrokovnosti pri zdravljenju živali, zaradi česar je poginilo več živali, veterinarja pa so že pred časom napotili na obvezno zdravljenje, menda v Psihiatrično bolnišnico Ormož, kjer zdravijo tudi odvisnost od alkohola.

Soboška Veterinaria je ena največjih veterinarskih ambulant v Sloveniji in je bila ustanovljena leta 2000 kot ena od naslednic nekdanjega Veterinarskega zavoda Murska Sobota. Družba zaposluje trinajst doktorjev veterinarske medicine, osem veterinarskih tehnikov in tri delavce v administraciji ter je v stoodstotni lasti zaposlenih in njihovih družinskih članov. Upravljajo tudi zavetišče za male živali Mala hiša v Lukačevcih pri Moravskih Toplicah. Kot nam je potrdil direktor Veterinarie Marjan Ivan Kerčmar, dr. vet. med., je strokovna komisija svoje delo opravila temeljito, o podrobnostih pa ni želel govoriti. Povedal je le, da je bilo kmalu po opravljenem izrednem strokovnem nadzoru izdelano poročilo, h kateremu spadajo še dopolnila. Takšno dopolnjeno poročilo z možnostjo pripomb naj bi Veterinaria prejela v tem tednu, in takrat bo Kerčmar pripravljen tudi spregovoriti o izsledkih. Povedal nam je le, da je strokovna komisija ugotovila, da je njihovo »delo uspešno in zelo strokovno. Kot celoto so ocenili zelo pozitivno, da pa obstajajo posamične napake, je tudi pričakovati...« Glede veterinarja Igorja Škarice, zaradi katerega je tudi bil odrejen strokovni nadzor, pa je direktor Veterinarie dodal: »Dokler je v bolniškem staležu, ničesar ne morem povedati. Pozneje pa bomo videli.«

Poginilo več živali?

V zadnjih letih se je glasno govorilo, da je zaradi nestrokovnega in malomarnega zdravljenja enega izmed veterinarjev v osrednji pomurski veterinarski postaji poginilo več živali. Mnogi so baje tarnali in se pritoževali, a se niso obrnili na pravi naslov, kot se je to zgodilo zdaj, ko so veterinarja Igorja Škarico pod drobnogled vzeli tudi zaradi pogina triletnega kasaškega konja Fistra, ki je bil v lasti Miroslava Antoliča iz Bunčanov 30 v občini Veržej. »Kupil sem žrebca Fistra, ker pa smo doma že imeli kobilo, danes petletno Perlino (ta je visoko breja in prav te dni bo na svet prišlo žrebe, op. p.), in ker ju ni bilo mogoče imeti skupaj v istem izpustu, sem se odločil, da žrebca kastriramo. Poseg je na naši domačiji v Bunčanih opravil veterinar Igor Škarica 7. aprila lani. Po opravljeni kastraciji sem veterinarja vprašal, ali je konja cepil proti tetanusu, in zatrdil je, da ga je. Teden dni pozneje je imel konj težave z dihanjem, ker pa veterinar Škarica ni dvignil telefona, sem poklical drugega veterinarja, Tomaža Šantla, in konja smo odpeljali v njegovo veterinarsko ambulanto v Bolehnečice. Bilo je v soboto, 13. aprila. Še isti večer mi je Šantl po telefonu potrdil, da gre konju bolje, vendar je naslednji dan, točno teden dni po opravljeni kastraciji, konj Fister poginil,« razlaga Miroslav Antolič, ki na kmetiji na obrobju Bunčanov živi z ženo Viktorijo ter otrokoma.

Dodal je, kako je prav lani želel z njim prvič na tekmovalno kasaško stezo, a mu je smrt konja prekrižala načrt. Miroslav Antolič se kljub temu, da je imel s Fistrom, pasme ljutomerski kasač, velike načrte na dirkah v Sloveniji in pozneje tudi v tujini, ni odločil za tožbo zoper veterinarja. »Nikogar ne bom tožil. Konja ni več in to me žalosti,« pravi.

Poginil zaradi tetanusa

Z obdukcijo so potrdili, da je Fister poginil zaradi tetanusa. Na veterinarski fakulteti v Ljubljani so namreč opravili patoanatomsko sekcijo poginule živali in obducentka Smiljka Barlovič je kot vzrok smrti navedla tetanus. Pri pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da konj po kastraciji ni dobil tetanusnega antitoksina. Konja je namreč vedno treba cepiti proti tetanusu po opravljenem kirurškem posegu ali če ima kakšno rano. Takšne injekcije ob kastraciji torej ni dobil in tako je bila narejena strokovna napaka. Tudi v nekaj drugih primerih Škarica domnevno ni pravilno sediral konjev in so ti med posegi čutili bolečine... Delo veterinarja Škarice, nad katerim menda visi sum več strokovnih napak pri delu, so vzeli pod drobnogled pri Veterinarski zbornici. Strokovna komisija se je sestala konec preteklega leta.

»Strokovna komisija je mnenja, da je veterinar Igor Škarica pri svojem delu naredil strokovno napako, ker ni opravil posega v skladu s strokovno doktrino. Poleg tega mu na podlagi izdanega ambulantnega dnevnika in obračuna očitamo kršenje dobre veterinarske prakse in opustitev aktivnosti po Kodeksu veterinarske etike. Zaradi večkratne ponovitve kršitev je strokovna komisija v primeru veterinarja Škarice zahtevala izredni strokovni nadzor zaradi nespoštovanja in nedelovanja po strokovni doktrini, zahtevala pa je tudi izredni strokovni nadzor nad notranjo organizacijo in mehanizmi nadzora pri delodajalcu Veterinarii, d. o. o., kjer bi odgovorni za strokovno poslovanje na podlagi dokumentacije, ki jo je veterinar Škarica posredoval firmi, morali ugotoviti oziroma primerno postopati, ker veterinar pri svojem delu ne spoštuje veterinarske zakonodaje, veterinarske etike in deontologije,« je v dopisu, ki ga je oškodovani Miroslav Antolič prejel sredi letošnjega januarja, zapisal predsednik strokovne komisije SZVP Borut Zemljič.

Kakorkoli že, med lastniki in zlasti ljubitelji živali so mnenja o Igorju Škarici zelo različna, prevladuje pa prepričanje, da gre za izjemnega strokovnjaka, ki ga je pokvarila domnevna odvisnost. A tudi o tem bodo svoje povedali zdravniki in veterinarjeva usoda bo znana šele po končanem zdravljenju.