NA KOŽO

Kartice in markice

Objavljeno 12. avgust 2014 00.20 | Posodobljeno 12. avgust 2014 00.27 | Piše: Dušan Malovrh
Ključne besede: komentar

Nauk: kartice z lepimi pozdravi oddaj že prvi dan. Kaj potem, če bo dopust grd

Imamo se krasno, plavamo, tunkamo se in jemo ribe. Lep, pozdrav z Mljeta! Že skoraj tri tedne smo z dopusta, in če bi bilo vse »normalno«, bi prav zdaj enkrat sorodniki in prijatelji prejeli kartico s takšnimi pozdravi. Čeprav je dalmatinski otok od osrednje Slovenije oddaljen le kakih šest, sedem ur vožnje po cesti in slabo urico s trajektom, pošta namreč še vedno potuje tako dolgo, kot bi jo poslali z južnega tečaja in ne z južnega Jadrana. Vsaj lani je bilo tako: mi že sto let doma in spet med prijatelji, naših kartic pa od nikoder. No, letos je bilo še slabše – pozdrave iz Hrvaške smo odvrgli v nabiralnik v Sloveniji.

Na otoku ne moreš kupiti znamk nikjer drugje kot na poštnih uradih. Nam najbližji je bil v središču narodnega parka, kamor kot turist ne smeš z avtom. Peš se ti pa ne ljubi, ker je apartma oddaljen šest kilometrov hoda v obe smeri. Poleg tega je pošta odprta v času, ko že fino pripeka. Poleg tega znamke iščeš predzadnji dan počitnic, kar je največja napaka, jasno. Nauk: kartice z lepimi pozdravi oddaj že prvi dan. Kaj potem, če ne veš, ali bo dopust lep ali grd.

Nekoč so znamke, markice po hrvaško, prodajali tudi v trafikah in suvenirnicah, potem pa je pošta vzela monopol v svoje roke. A stopimo pometat nazaj čez domači prag.

Če ste morda mislili, da lahko pri nas nabavite poštne znamke za vsakim vogalom, se pošteno motite. Celo v trafiki, denimo, kjer ponujajo široko paleto razglednic, nimajo znamk. Samo pošta jih sme prodajati. Zanimivo pa je, da naše pošte lahko prodajajo še vse drugo, kar ni povezano z njihovo osnovno dejavnostjo PTT – pošta, telegraf, telefon.

Zadnjič, ko sem na pošti čakal v dolgi vrsti – trije okenci medtem niso delali –, da vplačam loto in športne stave, sem se malo razgledal po prostoru. In se čudil: baterijam, žarnicam, očalom, knjigam za otroke, knjigam za odrasle, časopisom (no, mojega ni bilo tam), samolepilnim sličicam, igračkam, sladkarijam, dežnikom, svečam ... Skratka, ni, da ni. Samo še kruh in mleko manjkata. Ali pa so ju tisti dan že prodali. Nauk: kartice z lepimi pozdravi oddaj že prvi dan. Kaj potem, če bo dopust grd.

Deli s prijatelji