ZLORABA ŠOLE?

Kar v šoli proti
 gradnji vetrnic

Objavljeno 21. januar 2014 09.10 | Posodobljeno 21. januar 2014 09.15 | Piše: Jadran Vatovec

Vabilo brez podpisa, zloženka pa tudi brez avtorja in tiskarja.

Minister za izobraževanje bo protestno pismo Zensa proučil, ko se vrne iz Londona, vrne pa se šele jutri. Foto: Aleš Černivec

LJUBLJANA, SENOŽEČE – Vršilec dolžnosti direktorja Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (Zensa) s sedežem v Kranju mag. Tomaž Terček se je odločil, da bo protestno pismo naslovil na ministra za izobraževanje dr. Jerneja Pikala, vendar hkrati tudi še na ministra za okolje in kmetijstvo mag. Dejana Židana ter generalnega direktorja direktorata ministrstva za infrastrukturo in prostor (MZIP) za energijo Danijela Levičarja. Člani Zensa so zgroženi nad tem, kako so nasprotniki gradnje vetrnih elektrarn sklicali okroglo mizo: da so razposlali vabilo, ki ni bilo podpisano, udeležencem okrogle mize pa so delili zloženko, na kateri ni navedeno, kdo jo je pripravil (napisal, oblikoval), kdo natisnil in kdo je tiskanje financiral. Še dodatno so v Zensu ogorčeni, da je takšno okroglo mizo kar v večnamenski dvorani podružnične osnovne šole kot moderatorka (povezovalka) usmerjala kar njena vodja Ada Škamperle, ki ji je pri tem pomagala še ena učiteljica: »Predlagamo prejemniku našega pisma, da sproži ustrezen postopek zoper odgovorno osebo osnovne šole v Divači (v njegovo pristojnost spada tudi podružnična šola Senožeče) in še enkrat jasno seznani slovensko javnost, da so osnovnošolski objekti namenjeni izključno izobraževanju in njim podrejenim dejavnostim.« Ker šolskih prostorov res ne bi smeli uporabljati v propagandne oziroma politične namene.

Bi ljudje dobili opekline in raka?

Poklicali smo, kajpak, v službo MZIP za odnose z javnostmi, kjer so nam lahko le potrdili, da minister Pikalo pisma še ni prejel, da pa ga bo prav gotovo proučil, ko se vrne iz Londona. Vrača se jutri. Poklicali smo tudi vodjo omenjene podružnične šole Ado Škamperle, a nam je žal ni uspelo priklicati. Nam je pa zato uspelo govoriti z nekaterimi udeleženci okrogle mize, ki so nam dejali, da se jim vsekakor ne zdi prav, da se ljudi na takšnih okroglih mizah poskuša ustrahovati z zavajanjem, češ da tisti, ki živijo nedaleč od vetrnih elektrarn, praviloma dobijo površinske opekline, da se jim pojavljajo hematomi in da obolevajo tudi za rakom, poleg tega pa naj bi nekateri celo oslepeli in oglušeli. Strinjajo se, da takšne okrogle mize ne bi smeli organizirati v prostorih šole: »Zakaj je niso v dvorani krajevne skupnosti?« Pravijo, da ne želijo, da mediji navajajo njihova imena le zato, ker njihovi otroci obiskujejo šolo, ki jo vodi Škamperletova.

Če vendarle omenimo, na kaj je še v svojem pismu opozoril vršilec dolžnosti direktorja Zensa

Pravi, da so se v Zdensu, glede na to, da je njihova temeljna dejavnost – združenje je registrirano kot zasebni zavod, po predvidenem postopku pa namerava pridobiti status nevladne organizacije – prav izvajanje promocije glede rabe trajnih in obnovljivih virov energije ter spodbujanje izobraževanja na tem področju, odločili, da se bodo okrogle mize pač udeležili. No, ko so natančno prebrali vabilo, so ugotovili, da je nepodpisano in da je zaradi tega mogoče kvečjemu meniti, da na okroglo mizo vabi civilna iniciativa skupine posameznikov iz Senožeč, ki nasprotujejo gradnji vetrnih elektrarn na območju Senožeč (Civilna iniciativa za zaščito Senožeških brd): »Pozdravljamo vsako civilno iniciativo, ki ima toliko spoštovanja do našega pravnega red in toliko hrabrosti, da se njeni člani podpišejo s polnim imenom in naslovom ter navedejo, kdo jih vodi. Še posebno nam je pomembno, da so takšni podatki javno predstavljeni na ravni lokalne skupnosti. Drugo presenečenje je bilo, da je nekdo oddal večnamensko dvorano šole v najem za prireditev okrogle mize, vendar se ne ve, kdo jo je najel in kdo je najem plačal.«

Zakaj samo argumenti proti?

Pogovarjali smo se tudi z nekdanjim predsednikom Krajevne skupnosti Senožeče, zdajšnjim predsednikom upravnega odbora Agrarne skupnosti Gabrče in tudi predsednikom komisije za oddajo zemljišč za postavitev vetrnih elektrarn Antonom Možetom. Može ni bil tako oster v obsodbi tistega, kar se je pred petimi dnevi zgodilo v večnamenski dvorani podružnične šole: »Zadovoljen sem vsakič, ko različni prireditelji pojasnjujejo, kakšni so učinki oziroma posledice delovanja vetrnih elektrarn. Tokrat pa me je nekoliko zmotilo, da so strokovnjaki, ki so nastopili na okrogli mizi, navajali le argumente proti gradnji vetrnih elektrarn.« Šestčlanska komisija, ki jo vodi Može, je bila, kot nam je povedal, ustanovljena na zboru Agrarne skupnosti Gabrče, s podpisi kar 86 odstotkov lastnikov agrarne skupnosti, overjenimi pri notarju: »Vedno povem, da mi je žal, da občina Divača, ki je sicer resda le 12-odstotni lastnik naše agrarne skupnosti, ni podprla ustanovitve te komisije. Se pa kljub temu ni pripravljena odreči zaslužku, ki ga ima vsako leto od agrarne skupnosti.«

Deli s prijatelji