LJUBLJANA – Pa smo že spet na začetku oziroma še vedno v začaranem krogu. Največja opozicijska stranka, Janševa SDS, opozarja, katere vse za demokratično in pravno državo nezaželene posledice bodo neizbežno nastopile tudi po naslednjih volitvah, če bomo tudi na njih volili po zdajšnjem pomanjkljivem volilnem zakonu. Da smo zaradi zdajšnjega volilnega sistema vedno znova prisiljeni imeti velike, nekonsistentne in žal tudi nekoristne vladne koalicije, se strinjajo vse politične stranke, ki pa kljub temu nimajo enakega odgovora na vprašanje, »v katero smer« (kako) bi ga kazalo spremeniti. SDS trdi, da ima rešitev tudi za to zagato. Katero?
Spoštovanje volje iz leta 1996
Po novem bi v 80. člen ustave zapisali, da »se poslanke in poslance državnega zbora voli po dvokrožnem večinskem načelu, v skladu s katerim bodo izvoljeni tisti kandidati, ki bodo prejeli večino glasov vseh volivcev, ki bodo veljavno oddali svoje glasove v posameznem volilnem okraju«. Šele s tako spremembo ustave, poudarja SDS, bi zagotovili dosledno spoštovanje referendumske volje volivk in volivcev iz decembra 1996 ter odločbe ustavnega sodišča št. U-I-12/97 iz leta 1998.
Če se spomnimo: ustavno sodišče je leta 1998 (pred 17 leti!) na podlagi poročila takratne Republiške volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu, ki je bilo 8. decembra 1996, res presodilo in ugotovilo, da je dobil na referendumu podporo predlog večinskega volilnega sistema, vsebovan v tistem izmed treh referendumskih vprašanj, ki je bilo upravičencem postavljeno na zahtevo 43.710 volivk in volivcev.
SDS ima glede nečesa nedvomno prav: če bi naslednjič volili po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, nič ne bi bilo več tako, kot je bilo po prejšnjih (predčasnih) in predprejšnjih državnozborskih proporcionalnih volitvah, leta 2011 in leta 2008. Ker? Nujno drugačna sestava državnega zbora bi namreč omogočila vzpostavitev trdnejše in politično stabilnejše vlade ter, na drugi strani, precej močnejše opozicije. Trdnejše in močnejše lahko razumemo tudi kot enoumnejše.
No, če SDS trdi, da je taka ustavna sprememba celo pogoj za začetek uspešnega reševanja zdajšnje slovenske krize, marsikdo meni, da bi bila predvsem v interesu dveh, največ treh velikih strank, saj bi s parlamentarnega prizorišča odpihnila manjše, kakršne so DL, SLS, Desus, NSi. Bi to res bilo bolje? Predsednik stranke Desus Karl Erjavec je taki možnosti nasprotoval že pred nekaj tedni. Janez Janša, je dejal Erjavec, si želi tak volilni sistem, ki bi v marsičem spominjal na enopartijskega in ne bi več dopuščal raznolike politične konkurence
SDS bi dvignila tudi volilni prag
Če bi bili dve tretjini poslank in poslancev v tem hipu pripravljeni podpreti najnovejšo pobudo SDS, bi v novem 80. členu ustave že v kratkem med drugim pisalo: »Poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.« Ob tem ne smemo pozabiti, da sta v parlamentarni proceduri že dva druga predloga novele zakona o volitvah v državni zbor, predlog Pozitivne Slovenije in predlog Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS).
