LJUBLJANA – Državni zbor (DZ) je po vetu državnega sveta (DS) ponovno potrdil zakon o izvrševanju državnih proračunov za prihodnji dve leti. Za zakon, ki so mu državni svetniki oporekali zaradi določb v zvezi s financiranjem občin, je tokrat glasovalo 52 poslank in poslancev, proti jih je bilo 23. V poslanskih skupinah so v predstavitvi stališč večinoma izpostavljali potrebo po ponovnem premisleku o razvoju področja lokalne samouprave.
Da problem ni le zakon o izvrševanju državnega proračuna, ampak je širši, je že uvodoma v imenu DS opozoril Milan Ozimič. Kot je dejal, gre za poseganje v sistemski zakon o financiranju občin, s čimer se njihovo financiranje poslabšuje do te mere, da je resno ogroženo njihovo delovanje. Ne glede na današnjo odločitev DZ, problem ne bo izginil, je poudaril.
Občinam zagotovljena vzdržnost
Po zagotovilih finančnega ministra Dušana Mramorja zakon o izvrševanju državnega proračuna v danih javnofinančnih okvirih in ob gospodarnem izvajanju občinam zagotavlja vzdržno financiranje vseh njihovih zakonskih nalog. Dodatnih sredstev pa v državnem proračunu ni mogoče zagotoviti brez znatnega posega v pravice porabe drugih proračunskih uporabnikov.
Podporo zakonu so napovedali tudi v koalicijskih strankah SMC, Desus in SD. Kot je dejal Franc Jurša (Desus), je treba razumeti, da so javnofinančne zmožnosti še vedno omejene, so pa z zakonom v stranki zadovoljni, ker zakon prinaša izredno uskladitev pokojnin.
Janko Veber (SD) je pritrdil argumentu DS, da financiranje občin odstopa od povprečnine, kakršna bi morala biti na podlagi zakona o financiranju občin in predvidene metodologije. A po drugi strani je bil sprejet zakon o fiskalnem pravilu, ki prinaša omejitve pri javni porabi, in temu dejstvu bo treba prilagoditi ne le zakon o financiranju občin, ampak še nekatere druge sistemske zakone.
Simona Kustec Lipicer (SMC) je opozorila, da izračuni odpirajo še nekatera vprašanja. Tako po njenih navedbah kažejo, da za svoje delovanje na prebivalca več porabijo v občinah, v katerih živi manj prebivalcev, kot je to zakonsko predpisano. Po njenih besedah bo treba razpravljati tudi o teh vprašanjih, pri čemer je opozorila, da je od 27. novembra v javni razpravi strategija razvoja lokalne samouprave.
Šircelj in Tonin o ukinjanju majhnih občin
Andrej Šircelj (SDS) je ob tem ugotavljal, da je temeljni namen tega, da se občinam ne da dovolj denarja, ukinjanje občin. Poudaril je, da ostro nasprotujejo temu, da se začne prek zakona o izvrševanju državnega proračuna urejati tudi vprašanje števila občin.
Podobno je tudi menil tudi Matej Tonin (NSi). »Kar ni uspelo ministru Virantu s formalno proceduro, bo očitno tej vladi s financami, to je ukinitev majhnih občin,« je dejal. Na vlado pa je naslovil vprašanje, kako bo sploh zagotavljala enakomeren regionalni razvoj.
Po besedah Franca Trčka (ZL) so potrebni razmislek in izboljšave, namesto tega pa vlada »fiksira naraščajoče razlike za nadaljnji dve leti«. Rešitev vidi v poglobljeni razpravi o naboru obveznih nalog občin in premisleku o reformi lokalne samouprave.
Da je reforma financiranja lokalne samouprave nujna, so prepričani tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Po besedah Mirjam Bon Klanjšček soglašajo s stališčem DS, da enostranski poseg v financiranje ustavno določene lokalne samouprave ni primeren, verjetno pa je tudi ustavno sporen.
