POVEZAVE

Kar dve ministrici po
 meri šaleškega lobija

Objavljeno 23. april 2015 17.56 | Posodobljeno 23. april 2015 17.57 | Piše: Jadran Vatovec

Kaj pa le imajo skupnega stečaj Klasja, prodaja Žita Hrvatom in novi ministrici?

Bojan Kontič bo, če bo treba, Andreji Katič zagotovo pomagal še kaj posaditi. Vir: Arhiv MO Velenje

LJUBLJANA, CELJE, VELENJE – V tem tednu smo bili priče trem dogodkom, ki na prvi pogled niso bili povezani med sabo oziroma niso imeli skupnega imenovalca. Prvič, celjsko okrožno sodišče je začelo stečajni postopek za celjsko Klasje, svojčas uspešnega proizvajalca kruha, pekovskega peciva, keksov, slaščic, moke, mlevskih izdelkov, testa in brezglutenskih izdelkov, ki mu nekateri pravijo tudi celjsko Žito. Drugič, konzorcij prodajalcev pod vodstvom Slovenskega državnega holdinga (SDH) je s hrvaško družbo Podravka podpisal pogodbo o prodaji 51,55 odstotka delnic prehrambne družbe Žito, po 180,10 evra za delnico. Klasje v stečaj, Žito pa hrvaško. Tretjič, Židanov SD se je odločil, da bo nova ministrica za obrambo (namesto razvpitega Janka Vebra) podpredsednica državnega zbora Andreja Katič. Premier dr. Miro Cerar se je menda le še razveselil tega predloga. Šokantno, a ne? Za nekatere je najbrž najbolj šokanten prvi, za nekatere morda drugi, za koga tretjega pa prav gotovo tretji dogodek. Nekateri se ob tem zgolj populistično (zaradi umetniškega vtisa, kot da bi se že pripravljali na predčasne parlamentarne volitve) pretvarjajo, da so zgroženi, ker gre menda pri prodaji Žita za škodljivo potezo. Samo pri prodaji Žita?

Sledi načelnosti s figo v žepu

No, če začnemo kar pri prodaji Žita Hrvatom. Danes se lahko vsi skupaj in vsak posebej sprašujemo, o čem so sploh razmišljali člani prejšnje vlade (ministri takratnih koalicijskih strank) in njihovi svetovalci, ko so najprej snovali in potem tudi določili seznam petnajstih podjetij, iz katerih naj bi se država s prodajo svojih lastniških deležev umaknila. Ob tem pa ne bi smeli prezreti, da je bil zdajšnji predsednik SD mag. Dejan Židan že takrat minister za kmetijstvo (in prehrano!), pa nismo opazili, da bi pretirano protestiral zaradi seznama, na katerem je bilo tudi Žito. Zato pomeni njegovo zdajšnje sprenevedanje, češ da ima SD žal samo tri ministre in šest poslancev ter da država, o, groza, pri prodaji državne srebrnine uporablja različne vatle, predvsem, točno tako, sprenevedanje. Če se ne strinja s premierjem Cerarjem in njegovim načinom vodenja vlade ter se z njima celo ne more sprijazniti, naj bo Židan, če si upa, vsaj toliko načelen kot Karl Erjavec in njegov Desus ter naj svojemu SD nemudoma predlaga izstop iz koalicije. Res pa je, da bi potem vseh šest poslancev (in trije ministri SD, med katerimi je tudi on) ostalo brez dobro plačanih služb.

Kaj pa to, da se je dr. Miro Cerar hvaležno razveselil kandidatke SD za Vebrovo naslednico? Tudi tu lahko zaznamo vsaj nekaj očitnih sledi politične doslednosti s figo v žepu. Čeprav je Cerar zagotavljal, da bo koalicija tokrat izb(i)rala kandidatko ali kandidata za novega obrambnega ministra med najbolj kompetentnimi strokovjaki, je s tem, ko se je uklonil tako imenovani glasbeni želji koalicijske partnerice, zgolj še enkrat potrdil, da so posamezni vladni resorji še vedno zgolj kadrovski fevdi oziroma rezervati vladnih strank.


Tudi druga kandidatka iz istega kroga?

Da je Tomaž Ročnik do zadnjega (do stečaja) še kako učinkovito vplival na izčrpavanje celjskega Klasja, so zdaj ogorčeno opozorili tudi sindikati. Pokazalo se je, da so terjatve Klasja (»zgolj« 4,2 milijona evrov) do Tominga Consulting žal neizterljive. Pa tudi Toming Consulting je od marca v prisilni poravnavi. Četudi je po zadnjem kongresu SD januarja letos (ko Bojan Kontič ni bil izvoljen za podpredsednika stranke) kazalo, da se šaleška frakcija umika na stranski tir, ta zdaj pompozno prihaja skozi na stežaj zanjo odprta vrata v državni zbor (Andrejo Katič bo v poslanski klopi nasledil nadomestni poslanec Jan Škoberne, ki je bil v zadnjem času zaposlen pri Kontiču na velenjski občini!) in tudi na obrambno ministrstvo. A niti to še ni vse: najverjetnejša Cerarjeva (mar res Cerarjeva?) kandidatka za novo ministrico za izobraževanje dr. Maja Makovec Brenčič naj bi bila – ne sicer na enak način kot Katičeva – povezana s šaleškim lobijem. Kaže, da je vse povezano, da so vsi povezani. 

Zaprisežena kontičevka

Pa niti ne gre toliko za to, da Katičeva nima zaželenih izkušenj na obrambno-varnostnem področju. Še večji problem bi bil lahko nekaj drugega: nekateri so prepričani, da bo preprosto primorana ministrovati med dvema vplivoma, vplivom svojega predhodnika na eni strani in vplivom Vebrovega direktorja Ovsa Gorazda Rednaka, za katerega še nič ne kaže, da si ga bo Cerar upal zamenjati, na drugi. Katičeve resda ne moremo smatrati za (politično) nepopisani list. Kvečjemu obratno. V vrstah SD Šaleške doline (v tako imenovanem šaleškem lobiju ali, kot mu nekateri še pravijo, šaleški frakciji SD) velja za zapriseženo kontičevko. Ker naj bi bila še kako povezana z zdajšnjim velenjskim županom, nekdanjim poslancem SD Bojanom Kontičem oziroma zelo navezana nanj. Preden je bila izvoljena za poslanko in je v fotelju podpredsednika državnega zbora nasledila, koga drugega pa, Janka Vebra, ki je postal obrambni minister, je opravljala delo direktorice občinske uprave Mestne občine Velenje, bila članica upravnega odbora Univerze v Mariboru, članica sveta Zdravstvenega doma Velenje in predsednica Združenja tajnikov (direktorjev občinskih uprav) slovenskih občin pa tudi predsednica skupščine Komunalnega podjetja Velenje in predsednica Nadzornega sveta Elektra Maribor. Danes pa pravi: »Za kandidaturo za novo obrambno ministrico sem se odločila po tehtnem premisleku, saj želim kot bodoča ministrica delovati predvsem v smeri krepitve obrambno-varnostnega sistema kot celote ter še posebno na področju zaščite, reševanja in pomoči.« V času, ko je zasedala omenjene funkcije, je velenjska občina (najprej pod Srečkom Mehom in potem pod Kontičem) zelo zavzeto sodelovala z družbo velenjskega poslovneža Tomaža Ročnika PUP Velenje, tudi s hčerinsko družbo, Ročnikovo PUP-Saubermacher, in z Ročnikovim podjetjem Igem. Ročnik je tudi brat nekdanje prve dame Probanke Romane Pajenk. Mimogrede, celjsko Žito (Klasje v stečaju) je bilo prek povezanih družb Millcom ter Ptujskih pekarn in slaščičarn oziroma podjetja Toming Consulting prav v večinski lasti »šaleškega barona« Ročnika, ki je bil, kot rečeno, doslej nedvomno uspešno poslovno povezan s šaleško frakcijo SD in kontičevci. Po novem bo Ročnik morda lahko sodeloval tudi z obrambnim ministrstvom?

Deli s prijatelji