LJUBLJANA – Slovenski jagri bi tolkli in pobijali tudi najredkejše, zelo ogrožene in strogo zavarovane ptice naših gozdov. Na seznamu za odstrel sta se poleg preostalih znašli tudi v Evropi izjemno ogrožena poljska jerebica (Perdix perdix L.) in sloka (Scolopax rusticola L.) ali po lovsko veliki kljunač, ki od nekdaj predstavlja vrhunsko lovsko trofejo, za katero so italijanski lovci pripravljeni plačati celo bogastvo. Zanimivo je, da jih motijo črne liske (Filica atra), ki v manjših jatah plavajo na Cerkniškem jezeru in niso kakšna posebna trofeja. Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so že izračunali, da bodo lovci v primeru sprejetja uredbe tako za zabavo pobili 40.000 ptic.
Predlog Lovske zveze Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije in podjetja Erico, d. o. o., med drugim obsega podaljšanje obstoječih lovnih dob in širjenje seznama lovnih vrst z osmimi vrstami ptic, ki so v Sloveniji zavarovane. Kormoran, črna liska in golob grivar so zavarovane, a ne ogrožene, kozica, poljska jerebica, sloka, kreheljc in ruševec pa so zelo ogrožene in so na rdečem seznamu gnezdilk Slovenije, torej jim grozi izumrtje.
Zanimive so utemeljitve
Za sloko, teh v Sloveniji stalno gnezdi od 100 do 200, so denimo zapisali, da se »število ulovljenih slok v Evropi, vključno z evropskim delom Rusije, giblje med 3 in 4 milijone, torej bi slovenski delež v višini okrog 2000 ptic zavzemal le od pol do tri četrtine promila«. Sloka je selivka, zato pri nas prezimujejo tiste iz Skandinavije in Rusije, a že pred pomladjo tudi odletijo, pravijo ptičarji. Streljali bi torej selivke na prezimovanju. Na zavodu za gozdove so za odstrel predlagali poljsko jerebico, šarmantno, nekoč izjemno pogosto ptico našega podeželja. Okoli leta 1950 je bila ena najbolj množičnih ptic v Evropi, ki je vezana na ekstenzivno obdelavo in košnjo travnikov. Ker so se pasle po poljih in travnikih, so jih po vojni do množične uporabe pesticidov postrelili tudi po 25,000.000 na leto. Njihova populacija je zaradi strupov v nekaj letih močno upadla, na manj kot 10 odstotkov nekdanje. Kot nam je povedal Tomaž Jančar z DOPPS, je poljska jerebica v Sloveniji na robu izumrtja.
Povsem nerazumljiv je predlog lovske zveze, da bi streljali črno lisko, vodno ptico, katere stalež je kolikor toliko stabilen, a nikoli ni bila lovska trofeja. Pri na videz nerazumljivem predlogu Jančar sumi, da gre za finto: »S tem bi dobili dostop do jage na vodnih površinah. Kot veste, šrot leti povsod, ko se dvigne jata. V tem primeru bodo padale tudi druge ptice.«
Eden najbolj vprašljivih pa je predlog odstrela ruševca (Tetrao tetrix), trdijo ptičarji: »Vse do njegove zaščite leta 1993 so ruševca streljali na rastišču, kjer se je šopiril in privabljal samice. Padli bodo torej najboljši samci, to pa za krhko populacijo pomeni katastrofo,« pove Jančar. Toda lovci odgovarjajo: »Prav lovci smo že šest let prej sami zaščitili ruševca, preden je bil zaščiten z zakonom! V Avstriji je lov nanj dopusten.«
Padlo bo 40.000 ptic
Predsednica mladinske sekcije DOPPS Tanja Šumrada nam je ob protestni akciji na ploščadi Moderne galerije povedala: »Mladi menimo, da je lov na ptice etično nesprejemljiva oblika sproščanja in rekreacije posameznikov, ki ne spada v sodobno slovensko družbo.« Če bi zložili vse kadavre ptic, ki bi jih postrelili po novem predlogu, bi nastal 3,5 metra visok in kar 7 metrov dolg kup mrtvih perjadi, kar so pred Moderno galerijo ponazorili z zeleno ponjavo. Toda lovci odgovarjajo: »Lovska puška ni v Sloveniji iztrebila nobene divjadi ali ptice. Zagotovo na kraju, kjer je zrasla avtocesta, ni več prostora za divjad, zato je treba za vse vrste prostoživečih živali in ptice zagotoviti ustrezen življenjski prostor,« nam je povedal predstavnik lovcev mag. Lado Bradač.
Kako poznajo ptice?
Pri vsem skupaj pa je najbolj zanimivo to, da sta odstrel zavarovanih vrst z rdečega seznama predlagala Lovska zveza Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, ki se s pticami, izjema so lovne vrste, tako rekoč ne ukvarjata. Ptičarji, ki so med drugim sestavili dokument Ptičje direktive, popis vseh ptičjih vrst, in začrtali zaščito in njihovo upravljanje ob vstopu v EU, pa, paradoksalno, niso uradno pooblaščeni za odlov, zaščito in upravljanje ptic. Upravičeno se sprašujejo, koliko na lovski zvezi ali na zavodu za gozdove sploh vedo o življenju ptic. »Koliko in kaj ti ljudje vedo o raci mlakarici?« mi je namignil eden protestnikov pred Moderno galerijo. Koliko vedo o sloki, ki so ji nadeli ime veliki kljunač, kar je po ornitološki terminologiji povsem napačno, povedo ptičarji.
Po njihovem mnenju so lovci od osamosvojitve do danes glede varovanja narave sicer odigrali pozitivno vlogo, »zato nas je predlog odstrela ogroženih vrst toliko bolj presenetil«, je povedal eden od članov DOPPS.
