Tokratni spust po Ljubljanici v okviru akcije Voda za vedno je bil nekoliko drugačen, kot smo ga bili vajeni doslej, trajal je namreč kar 24 ur – od petka od 15. ure do sobote do 15. V tem času so lahko kajakaši preveslali toliko krogov od Livade, kjer tik ob reki domuje Kajakaški klub Ljubljana, do zapornic pri Ambroževem trgu, kjer so se obrnili proti Barju, kolikor so jih zmogli, krog je bil dolg približno 5600 metrov.
Spust je imel tudi humanitarno noto, organizatorji, KKK Ljubljana, so del prijavnin namenili Univerzitetnemu rehabilitacijskemu inštitutu Soča in Zvezi za šport invalidov Slovenije. Z zbranim denarjem bodo kupili prilagojene kajake in opremo za parakajak, en čoln pa je prispevalo tudi družinsko podjetje Roto iz Murske Sobote, že več kot 35 let prisotno na domačem in tujem tržišču kot uspešen proizvajalec izdelkov iz plastičnih mas, tudi vseh mogočih čolnov. Skupino Roto, na čelu katere je eden najuspešnejših Prekmurcev Štefan Pavlinjek, je na maratonu zastopala hčerka Nuša. Medijski pokrovitelj humanitarnega maratona z imenom Veslamo za dober namen – Ljubljanica 2013 je bila naša časopisna in založniška hiša Delo.
Posebna atrakcija so bili udeleženci v stand up paddlingu
Kljub deževnemu in hladnemu vremenu, še zlasti v petek in noči na soboto, se je enodnevnega veslanja po Ljubljanici udeležilo okoli 100 kajakašev in kanuistov, veslali so v vseh mogočih čolnih, v kajakih in kanujih, v enosedežnih in dvosedežnih. Posebna atrakcija na Ljubljanici so bili tudi – resda jih je bila le peščica – udeleženci v stand up paddlingu, skrajšano in po domače supu. Gre za veslače, ki stojijo na deski, podobni srfu, in veslajo z enim veslom. Med njimi sta bila tudi novičar, naš fotoreporter Dejan Javornik, in njegova boljša polovica Katarina, ki deske in drugo opremo, potrebno za novo športno disciplino na vodi, pri nas tudi prodaja. Treba je priznati, da so bili veslači na deskah na Ljubljanici presenetljivo hitri, najbolj Samo Laharnar, premagali so tudi marsikaterega kajakaša in kanuista v čolnih.
Kajpak pa so bili najhitrejši in predvsem najvztrajnejši preizkušeni kajakaši rekreativci, ki se udeležujejo vseh spustov po slovenskih rekah, imenovanih Voda za vedno, ki jih že več let organizira kajakaška zveza. Največ, 25 krogov, je odveslal Pio Lapajne, kar pomeni skupno 140 km, drugi je bil v mnogo vodnih avanturah, tudi na oceanih preizkušeni, Marin Medak, tretji pa še en zaljubljenec v naravo, avanturist, raziskovalec, alpinist in fotograf Stane Klemenc, ki je bil tudi najstarejši udeleženec maratona. Med dekleti vseh starosti je največ krogov preveslala Špela Ajdič, najhitrejši krog pa je uspel kakopak tekmovalcu, enemu najperspektivnejših slovenskih kajakašev tako na divjih kot mirnih vodah, domačemu matadorju z Iga Simonu Ovnu: za vodno pot od Livade do zapornice na Ambroževem trgu in nazaj je potreboval 27 minut.
