Kar 21 se jih vrača domov

CERKNICA – Kar 21 umetniških del slikarja Lojzeta Perka se vrača v Cerknico, kjer je preživel velik del svojega časa. Zadnjih 40 let so bile te slike last občine Velenje, odločili pa so se, da jih prodajo na dražbi. Perko je slikar ljudskega kova, ki v slovenskem slikarstvu predstavlja poetični realizem, pravijo v Galeriji Velenje. Leta 1975 je razstavljal v Velenju. Odkupljena je bila večina njegovih razstavljenih slik. Leta 1978 je bila postavljena stalna zbirka izbranih del cerkniške in šaleške pokrajine.

Skoraj bi bil brivec

Rodil se je 21. aprila 1909 v Starem trgu pri Ložu v družini z dvanajstimi otroki. Sprva se je učil očetovega poklica, ki je bil brivec in frizer v Ložu, nato pri nekem cerkvenem slikarju risanja in v Brežicah pri mojstru fotografije fotografskih veščin, preberemo na spletni strani notranjci.si.

Kot so zapisali v Knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici, se je leta 1936 vpisal na umetniško šolo Probuda v Ljubljani, kjer ga je v kiparstvu in slikarstvu poučeval in vodil profesor France Kralj: »Najprej se je celo bolj navduševal nad kiparstvom, vendar se je na koncu le usmeril v slikarstvo. Šolanje v Ljubljani je končal 1939. in ga želel nadaljevati na zagrebški umetnostni akademiji, kjer pa ga zaradi starosti niso sprejeli. Tako je zapustil domovino in nadaljeval študij 1940. na bolgarski umetnostni akademiji v Sofiji. Zaradi druge svetovne vojne se je moral leta 1941 vrniti domov in odložiti študij. Leta 1949 je z odliko diplomiral na umetnostni akademiji v Beogradu. Končal je še specialko pri črnogorskem slikarju prof. Petru Lubardi in pri Marku Čelebonoviću.«

Kot je zapisal umetnostni zgodovinar prof. dr. Mirko Juteršek, je bil Perko življenjsko in umetniško razpet med Kamnikom, kjer je imel družino, Ljubljano, kjer je tudi imel atelje, in Dolenjo vas ob Cerkniškem jezeru. Leta 1968 si je tudi v nekdanji mežnariji pri cerkvici sv. Lovrenca uredil atelje. Upodabljal je ali samo krajino ali ljudi, povezane z zemljo, na kateri prebivajo. Zanimal se je za njihov vsakdan in njihove družabne navade in običaje, od pustnih povork do pogrebnih sprevodov in sejemskega vrveža. Ukvarjal se je tudi z akvarelom, risbo, ilustracijo. Ilustriral je precej knjig, med drugim Martina Krpana Frana Levstika, ki je izšel leta 1943 v Slovenčevi knjižnici. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj, med drugim so se ga z občinskima nagradama ob 70-letnici spomnili v občinah Cerknica in Kamnik. Umrl je leta 1980 za posledicami prometne nesreče.

Jabolko ne pade daleč od drevesa

Tudi Perkov sin Tomaž Izidor je postal slikar. Rojen je bil leta 1947 v Ljubljani. Mladost je preživel v Kamniku, na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971, nakar je prav tam opravil še podiplomski študij iz restavratorstva in konzervatorstva pri profesorju Mirku Šubicu. Od leta 1981 živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Za svoja dela je prejel številna priznanja in nagrade.

Poleg Tomaža je na umetniško pot stopil brat Valentin, ki je bil rojen leta 1950. Je slovenski snemalec in direktor fotografije. Leta 1977 je v Pragi diplomiral iz fotografije. Kariero je začel kot snemalec dokumentarnih in reklamnih filmov. Z različnimi režiserji je posnel številne kratke in celovečerne filme. Od leta 2009 je predstojnik katedre za kamero na AGRFT, kjer kot izredni profesor poučuje filmsko in televizijsko sliko. Za svoja dela je prejel več nagrad in priznanj Metoda Badjure ter nagrado kodak za fotografijo in nagrado Jožeta Babiča.

V javnosti je znan še dr. Andrej Perko, ki je bil rojen 1953. Živi v Kamniku, dokončal je študij psihologije na filozofski fakulteti, magistriral, opravil specializacijo iz kliničnopsihološkega svetovanja in doktoriral. Zaposlen je na centru za socialno delo v Kamniku. Že dolga leta vodi terapevtske skupine ljudi z različnimi problemi in stiskami po modificirani socialno-andragoški metodi dr. Janeza Ruglja. Njegova terapevtska skupnost šteje več kot sto članov.