LJUBLJANA – Na kmetiji 44-letnega Aleša Kotnika v Šikolah pri Pragerskem molzejo 80 krav, skupaj s teleti in mladim govedom je v hlevu kar 160 repov. Kotnikovi spadajo med največje kmete na Dravskem polju in tudi v Sloveniji, letna prireja znaša okoli 500.000 litrov mleka. Za navadnega smrtnika so te količine zares velike, toda povejmo, da gre še vedno le za družinsko kmetijo s približno 150.000 evri prometa na leto. Odkupna cena mleka je nizka, okoli 30 centov za liter. Ne gre torej za biznis, prej za delo in še enkrat delo.
Čeprav samooskrba s hrano v Sloveniji še naprej pada, se je država odločila kmeta še dodatno obremeniti. Aleš Kotnik je v lanskem letu prejel za 15.000 evrov subvencij. Za socialno zavarovanje, to je za pokojninsko invalidsko zavarovanje in zdravstveno zavarovanje skupaj, je plačeval slabih 270 evrov na mesec. Nedavno je na domačijo priromala pošta, da bo moral letos za socialno zavarovanje plačevati kar 1216 evrov na mesec. Kmetom se je ob tako velikih številkah seveda zavrtelo.
Sedemkrat več
ali ena breja telica
Enako začuden je obstal pred vrati svoje kmetije 39-letni Janko Beranič iz Pongerc pri Pragerskem, ki ima v hlevu 50 molznic, skupaj s mladim govedom redi 140 glav živine. Tudi njemu se je prispevek za socialno zavarovanje povišal za sedemkrat.
Kaj to konkretno pomeni na kmetiji?
»Nič drugega kot to, da bomo za socialno zavarovanje po novem plačevali po eno plemensko brejo telico na mesec,« sta nam povedala Beranič in Kotnik.
Od kod tako povišanje socialnega prispevka? Kot nam je na novinarski konferenci Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) pojasnil direktor Branko Ravnik, gre za posledico sistemsko neurejenega načina ugotovitve davčne osnove za kmeta, ki vstopi v računovodstvo. V lanskem letu je namreč na podlagi zakona o dohodnini v sistem obveznega knjigovodstva vstopilo 1300 kmetij. Zavarovalno osnovo za kmete, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, predstavlja dobiček in plačani prispevki za socialna zavarovanja.
Kot so pojasnili na zbornici, je dobiček ugotovljen na podlagi predpisov o dohodnini. Med drugim se v dobiček štejejo tudi obdavčljive kmetijske subvencije. Do tu ni videti nič spornega, če odmislimo ironijo, da so subvencije za kmetovanje obdavčene.
Toda ključna zanka je v predpisih, ki zahtevajo, da se v dohodek kmetijskega gospodarstva ob vstopu v knjigovodstvo štejejo tako izplačane kot tudi obračunane subvencije. Kaj se je torej zgodilo, da so kmetje v maju prejeli položnice s sedemkrat višjim zneskom za plačilo socialnih zavarovanj?
Ravnik pojasnjuje: »Pri določanju zavarovalne osnove za leto 2015 so se v dobiček kmečkega gospodarstva štela tako neposredna plačila (subvencije) za leto 2013, ki so bila izplačana v letu 2014, kot subvencije za leto 2014, za katere so kmetje lani šele oddali zahtevke in bodo izplačane šele letos, se pravi 2015.«
Imamo torej dvojno obdavčitev; oblast je vzela za osnovo že realno izplačani denar subvencij za leto 2013 in vlogo za subvencije za 2014., ki bo izplačana šele 2015.
Obdavčili obljubo?!
V Sloveniji je 9600 kmetov, ki živijo od kmetijstva in plačujejo socialne prispevke. Kot rečeno, je lani začelo knjigovodstvo 1300 kmetij, letos na zbornici pričakujejo, da se jih bo v sistem vključilo še 1300.
Kmetje se na glas sprašujejo, ali gre pri takem zvišanju prispevkov za norčevanje, cinizem najslabše vrste.
»Kot kaže, hočejo uničiti slovenskega kmeta,« je jasno povedal predsednik kmečkega sindikata Anton Medved, ki med drugim opozarja: »Kmetje nikakor ne bežimo od plačevanja prispevkov ali davkov, toda stvari naj bodo urejene. Mene osebno kličejo kmetje in se hudujejo, grozijo, da bodo opustili kmetovanje.«
Kmet Kotnik se sprašuje: »Kako se lahko obljuba šteje za dohodek?«
Za osnovo višine socialnega prispevka so namreč šteli tudi vlogo, ki še nič ne pomeni: »Vloga še ni zagotovilo, da bo kmet tudi dobil kaj izplačano. To je šele odločba, na podlagi katere se lahko kmet v primeru neizplačila pritoži,« razloži Ravnik.
Logika zahtevati takojšnje plačilo v Sloveniji niti ni nova. Zavezanci za DDV, denimo, morajo odvesti davek takoj po izstavitvi računa, ne glede na to, ali bo storitev ali prodani material zares tudi plačan. Tožiti se v Sloveniji pa je...
Kmetje opozarjali, opozarjajo
Tako Ravnik kot Medved in drugi so nam povedali, da so ministrstvo za finance kar nekajkrat opozorili na nelogičnost predpisov.
V sindikatu kmetov so zapisali, da so ob zakonsko predpisanem obveznem vstopu kmeta v sistem knjigovodstva pričakovali, da bo ministrstvo opravilo svoj del obveznosti.
»Kljub vsem opozorilom in prošnjam, da je treba dvojno sistemsko napako odpraviti pred oddajo zaključnih poročil, so vse naše prošnje zavračali z veliko mere uradniške arogance,« so zapisali v izjavi za javnost.
V dopisu, ki so ga na ministrstvo poslali 21. maja 2015, pa so zapisali, naj ministrstvo za finance nepravilnosti, storjene s strani MF in njegovih organov v sestavi, do kmetov v celoti popravi v dveh mesecih. Če v tem obdobju ne bo odprave nepravilnosti, bodo zahtevali odstop ministra za finance dr. Dušana Mramorja in generalne direktorice finančne uprave Jane Ahčin.
Subvencije predstavljajo razliko do vzdržne cene mleka, žita, zelenjave... V perspektivi 2014–2020 bodo kmetijske subvencije za 30–40 odstotkov nižje. Kotnik nam je povedal še: »Ravninski kmetje po novem izgubimo vse neposredne subvencije za mleko.«
Očitno je stvar dosegla dno, kmetje so tokrat zelo jasni, zahteva po odpravi nepravilnosti pa utemeljena. In tako odločnih besed od kmetov že dolgo nismo slišali.