LJUBLJANA – Pogajanja, na podlagi katerih želijo vzpostaviti največje prostotrgovinsko območje na svetu in potekajo že nekaj časa, so zdaj še posebno intenzivna. Megalomanski projekt Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in vlaganja (TTIP) naj bi zbližal oziroma utrdil gospodarske stike ZDA in EU. S tem naj bi se uprli čedalje močnejšim gospodarstvom vzpenjajočih se držav, kot sta Kitajska in Brazilija.
Sporazum se osredotoča predvsem na odstranjevanje tehničnih ovir, poenotenje predpisov o varovanju intelektualne lastnine ter na določila za reševanje sporov. ZDA in EU skupaj ustvarita kar polovico svetovnega BDP in nadzorujeta polovico gospodarstva na svetu, drug drugemu sta največja gospodarska partnerja, njun trg poganja 800 milijonov potrošnikov in je vreden 800 milijard evrov. Hkrati potekajo še obsežnejša pogajanja pod kratico TISA (Sporazum o trgovanju s storitvami), ki poleg ZDA in EU združuje 50 držav.
Daleč od oči javnosti
Pogajanja o sporazumu TTIP potekajo precej daleč od oči javnosti, a je glede na vsebino zanimanje toliko večje. Krčevit odpor nevladnih organizacij in drugih vzvodov civilne družbe je nastal, ko je junija 2014 Wikileaks razkril nekaj zaupnih podatkov iz pogajanj v okviru sporazuma TISA, nenaklonjenost pa se je prelila tudi na TTIP. »Kapitalizem je bil prej v vojni s komunizmom, zdaj je v vojni z državami in državljani. Socialna država in javni sektor sta edini trg, ki je še ostal. Kapital nima več kam, zato cilja na privatizacijo vsega, kar je v državni lasti, socialne storitve, elektrogospodarstvo in telekomunikacije, od pošte do železnic, od zdravstva do šolstva, od pokojnin do zavarovanj, od varovanja narave do pitne vode. Prav to je vsebina tajnega sporazuma TISA,« opozarja naravovarstvenik in aktivist Anton Komat, ki že dlje spremlja in opozarja na nevarne pobude lobistov iz Bruslja.
Pred časom je gorečo debato sprožila namera o privatizaciji vodnih virov, pozneje so poskušali privatizirati semena, zdaj se domnevno odpirajo vrata za vdor gensko spremenjenih hranil. Medijska kampanja nevladnih organizacij opozarja, da je edini verjetni način zbliževanja stališč obeh partnerjev zniževanje vseh kriterijev in regulacijskih mehanizmov na najnižji skupni imenovalec. »Zelo tvegani so prehranski standardi, ki so v EU bistveno višji,« je zaupal evroposlanec dr. Igor Šoltes. »Veliko liberalnejša je uporaba gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, ki so hormonski motilci, patogenov, a tudi kloniranje. Sprejetje sporazuma TTIP lahko še poslabša že tako nizko stopnjo samooskrbe v Sloveniji in prehransko varnost, saj želijo ZDA okrepiti kmetijski izvoz.«
Vsemogočne multinacionalke
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pri Centru poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani naročilo analizo vpliva TTIP na slovensko gospodarstvo. Rezultati, ki so bili objavljeni novembra 2014, ne kažejo izrazito pozitivnih vplivov, sprejetje sporazuma bi lahko imelo celo negativne učinke, čeprav v skoraj zanemarljivem obsegu. »Rezultati študije nakazujejo, da bi liberalizacija zunanjetrgovinskih tokov z ZDA povzročila padec izvoza in uvoza. Poleg tega za Slovenijo predvideva izgubo od 120 do 1500 delovnih mest,« pravi Šoltes. Najbolj vroča točka pogajanj je ISDS (Investor-state dispute settlement), ki naj bi multinacionalkam ponujal vzvode, da sodno obračunajo z nacionalnimi državami, ki bi jim s svojimi zakoni povzročale poslovno škodo. Gre za arbitražna sodišča, ki naj bi bila še zadnji vzvod multinacionalk za dokončno obvladovanje trga.
Primeri, ko multinacionalke tožijo države, niso redki. Philip Morris toži Avstralijo, ker je ta poostrila kadilsko zakonodajo. Tako bodo davkoplačevalci verjetno morali plačati na desetine milijonov evrov odškodnine. Tovrstna arbitražna sodišča so pridobila veljavo, ko so razvite države začele ekonomsko kolonizacijo revnejših držav in so potrebovale pravne vzvode, da bi zaščitile naložbe ne glede na posledice poslovanja, tudi ko gre za izkoriščanje in uveljavljanje argumenta močnejšega. V objavah, ki nasprotujejo ISDS, se pogosto navaja primer francoskega podjetja Veolia, ki toži Egipt, ker si je drznil zvišati povprečno plačo.
O nujnosti upora
»Slovenija podpira pogajanja o sklenitvi ambicioznega in uravnoteženega TTIP, ker meni, da z ZDA obstajajo še neizkoriščene možnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja. Pri tem pa se zavzemamo za previdnost, saj mora imeti vsebina sporazuma prednost pred hitrim zaključkom pogajanj. To pomeni, da se ne sme zniževati ravni standardov varnosti in kakovosti prehrane, varovanja okolja in zaščite potrošnikov, ki je dosežena v EU, in da mora biti pravica do urejanja iz razlogov javne koristi ohranjena na vseh področjih sporazuma,« so na vprašanje, zakaj je sporazum v interesu države, odgovorili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Sicer je še v fazi pogajanj, tako da težko govorimo o vsebini, vendar njegov namen ni niti nižanje standardov, doseženih v EU, niti nekritično prevzemanje ameriških. Namen naj bi bil nižanje nepotrebnih stroškov v poslovanju med EU in ZDA, kot je različna tehnična zakonodaja, ki ima isti cilj (na primer rdeči smerniki v ZDA in oranžni v EU, podvojeni inšpekcijski nadzori, ki pregledujejo po istih standardih, ipd.). Ravno področje varne hrane je vse od začetka mejna pozicija Slovenije v pogajanjih, saj naša država ne privoli v nikakršno nižanje ravni obstoječih standardov EU na vseh področjih, še zlasti glede gensko spremenjenih organizmov, trgovanja s proizvodi iz kloniranih živali, prepovedi uporabe rastnih hormonov pri reji živali, prepovedi razkuževanja mesa s klorovimi pripravki ter glede dovoljenih ostankov pesticidov, antibiotikov in drugih kontaminantov (MRL).«
Zagotovo apokaliptične napovedi o posledicah sporazuma TTIP in sorodnih sporazumov, ki so trenutno še v fazi pogajanj (ta naj bi se po najbolj optimističnem scenariju končala letos), niso najboljše izhodišče za pogajanja z zainteresirano javnostjo, imajo pa učinek in omogočajo politični pritisk. V Nemčiji so oktobra potekale ene najbolj množičnih demonstracij v povojni zgodovini. Na ulicah Berlina se je zbralo 250.000 ljudi, ki so odločno nasprotovali sporazumu. »Nujno se moramo upreti, sicer ne moremo ustvarjati samostojnega življenja. Upor je bil nekoč vprašanje človekovega dostojanstva, danes je žal postal temelj njegovega preživetja,« je sklenil Komat.
Slovenija in ISDS Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so pojasnili, da je Slovenija še zadržana do reformnega predloga, ki ga je pripravila Evropska komisija. Rešitve so nejasne, pri čemer ne podpirajo predlaganega načina reševanja sporov z ustanovitvijo prehodnega oziroma začasnega bilateralnega investicijskega sodišča, saj ta rešitev ne prinaša potrebnih izboljšav obstoječega sistema ISDS, temveč odpira le še več dilem in neodgovorjenih vprašanj. Glede določb o zaščiti investicij pa menijo, da sklepanje samostojnih investicijskih sporazumov in vključitev področja zaščite tujih investicij in ISDS v sporazume o prosti trgovini, ki jih EU sklepa z razvitimi državami, nista potrebna, ker da tuje investicije uživajo zadostno zaščito brez teh sporazumov. |
