LJUBLJANA – Po razveljavitvi pravnomočne sodbe za Franca Kanglerja se pojavljajo ugibanja, ali si vrhovno sodišče pripravlja podlago za odločitev v zadevi Patria, saj so izpostavili, da je vloga obsojenca premalo konkretizirana, pišejo v Delu.
Premalo konkretno
Zapisali so, da bi moral biti očitek obsojenčevega ravnanja v obrazložitvi sodbe jasno in konkretizirano opredeljen. »Na primer, da je obsojenec določenega dne na določen način določeni osebi naročil, da za Karin Ježovito izdela posebno potrdilo.« Podobne besede uporablja tudi Janševa obramba, ki v zadevi Patria poudarja, da prvak opozicije sedi v zaporu brez vsakega dokaza. Pravijo, da je bil Janša obsojen, ker je na neznanem kraju na neznani način neznani osebi dal obljubo nagrade.
Petčlanskemu senatu vrhovnih sodnikov, ki so odločali o Kanglerjevi zahtevi za varstvo zakonitosti, je predsednikoval Marko Šorli, člani so bili Damijan Florjančič, Kristina Ožbolt, Vesna Žalik in Barbara Zobec. Sodniki ocenjujejo, da je v obrazložitvi sodbe vse premalo konkretizirano in da vse ostaja zgolj na ravni splošnega sklepanja sodišča prve stopnje.
Sodili mu bodo za milejšo kazen
Vrhovno sodišče pravi, da Kanglerju ne morejo očitati kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, za kar je bil obsojen na sedem mesecev zaporne kazni. Očitajo mu lahko le zlorabo uradnega položaja, v ponovnem sojenju na prvi stopnji pa ne bodo mogli uporabiti dokazov, ki so jih pridobili s posnetkov prestreženih telefonskih pogovorov.
