MARIBOR – Nizka volilna udeležba na nedeljskih volitvah v Mariboru je bila po ocenah političnega analitika in stratega Miloša Čiriča najverjetneje znak, da je manjkal emotivni naboj, ki bi ljudi pripeljal na volišča. »Kot že tolikokrat doslej se je pokazalo, da je lažje pridobiti ljudi proti nečemu kot pa za kaj.«
V drugih kandidatih niso videli rešitve
Po njegovem mnenju so zgolj volivci Andreja Fištravca imeli razlog, zakaj priti na volišča – in so večinsko tudi prišli. »Drugi kandidati se niso emotivno povezali z volivci. Predvsem pa se je pokazalo, da ljudje v drugih kandidatih niso videli rešitve – tudi za to ne, ker je mestni svet ostal v isti sestavi, pri čemer so mediji ves čas poudarjali, da bo imel bodoči župan zvezane roke.«
Odločilno vlogo naj bi igrala tudi odločitev nekdanjega župana Franca Kanglerja, da ne kandidira. »Ker ni kandidiral Kangler, tudi ni bilo emotivnega naboja, da bi prišli na volitve volit proti nekomu. Lahko bi rekli, da je Kangler s svojim nekandidiranjem pomagal izvoliti Fištravca,« meni Čirič.
Zmaga pomeni nič – in veliko
Sicer lobist je opazil tudi to, da z izjemo Fištravca kandidati niso imeli t. i. ambasadorjev, ljudi, ki bi goreče zagovarjali njihove ideje. »Zato menim, da je najpomembnejši nauk, ki ga iz tega lahko povlečejo politiki, da če ni osovraženega nasprotnika, ne more nihče dobiti volitev brez goreče podpore ambasadorjev.«
Maribor je po ocenah Čiriča primer, ki kaže, da vstajniki niso aktivirali volilnega telesa. »Tisti, ki bo hotel pritegniti ljudi in jih aktivirati, bo moral ponuditi upanje. A ne neko oddaljeno bodočnost, ampak takojšnje spremembe.«
Kaj pomeni zmaga nestrankarskega kandidata Fištravca za nadaljnje proteste v Mariboru in Sloveniji? Čirič odgovarja: »Nič. Ali pa veliko. Odvisno od delovanja politike in gospodarstva. Nova vlada pomeni novo upanje – vsaj za tiste, ki so nasprotovali prejšnji. Od njene uspešnosti bo odvisno tudi staro in eventualno novo vstajniško gibanje oziroma atraktivnost protestov proti novi vladi.«
