LJUBLJANA – Kandidat za novega ministra za infrastrukturo Peter Gašperšič je na današnji seji matičnega odbora državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor napovedal, da si bo prizadeval za učinkovitejše gospodarjenje z infrastrukturo, ki smo ga v preteklosti zanemarili. Proučil bo tudi možnost uvedbe elektronskih vinjet za osebna vozila. Gašperšič, ki prihaja iz kvote zmagovalke parlamentarnih volitev SMC, je med cilji delovanja na čelu infrastrukturnega ministrstva izpostavil povečanje učinkovitosti gospodarjenja z obstoječo infrastrukturo. Ker smo naloge njenega upravljanja v preteklosti zanemarili, se stanje cestnega omrežja slabša, letos pa se je prvič zgodilo, da niso bila zagotovljena zadostna sredstva za vzdrževanje državnih cest. »To stanje moramo kot dober gospodar nujno odpraviti,« je dejal.
Proračun ne bo dovolj
To nameravajo doseči z zagotavljanjem stabilnega in predvidljivega obsega javnih sredstev. Za financiranje vzdrževanja in obnove cestnega omrežja naj bi v skladu s koalicijsko pogodbo namenili nadomestilo za uporabo cest, kot vir za železniško infrastrukturo pa predvidevajo del trošarin na pogonska goriva, kar je po Gašperšičevih besedah tudi praksa v drugih državah članicah EU. Napovedal je tudi sprejem strategije razvoja prometne infrastrukture v Sloveniji. Prioritetno nameravajo realizirati tiste infrastrukturne investicije, za katere jim bo uspelo zagotoviti sofinanciranje iz EU in ki bodo ob predaji v uporabo zagotavljale denarni tok za servisiranje posojil. Za lastno udeležbo predvidevajo najetje posojil Evropske investicije banke. »Finančne vire za infrastrukturo bo treba v prihodnje iskati zunaj prihodkov državnega proračuna,« je napovedal.
Na področju železnic bo treba uskladiti organizacijo železniškega sistema z evropskimi direktivami s tega področja, saj je Sodišče EU že izdalo sodbo proti Sloveniji zaradi kršitev zakonodaje. Čim prej bo treba pripraviti predlog novega zakona, ki bo urejal ločitev upravljanja železniške infrastrukture od izvajanja storitev prevoza, je dejal.
Nič več lepljenja vinjet
Zagotoviti bo treba tudi pogoje za nemoteno servisiranje posojil Družbe za avtoceste v RS (Dars), ki so zavarovana s poroštvom države. »Ne moremo si privoščiti, da bi bilo za katero od teh unovčeno poroštvo,« je povedal kandidat. Ta posojila bo treba po njegovem mnenju refinancirati in po možnosti zmanjšati poroštva države. Čas za to je po njegovem mnenju dober, ker so obresti za posojila trenutno nizke. Pri cestninjenju osebnih vozil bodo zaradi možnosti zlorabe obstoječih preučili možnost uvedbe elektronskih vinjet.
Na področju energetike bo po besedah kandidata za ministra ključnega pomena sprejem energetskega koncepta Slovenije, osnovnega razvojnega dokumenta za naslednjih 40 let. Prioriteta bo nadaljevanje izgradnje verige hidroelektrarn na Savi, velik poudarek pa bodo dali tudi energetski sanaciji stavb.
Južni tok na sever
»Čeprav je projekt gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj zdaj že dejstvo, bomo zagotovili neodvisno revizijo izvedbe te investicije in revizijo dolgoročne ekonomike njenega delovanja,« je napovedal. Omogočili bodo tudi nadaljnji razvoj rabe zemeljskega plina kot najčistejšega goriva, »čeprav se je projekt gradnje plinovoda Južni tok zdaj, kot kaže, že bolj usmeril na sever«. Gašperšič je v preteklosti deloval tako v zasebnem sektorju kot tudi v javni upravi, kjer je zaposlen tudi zdaj. »Zato dobro vem, kakšno delo me čaka in kako ga je treba opraviti. Sebe vidim kot strokovnjaka in tako bom tudi deloval,« je dejal.
Seja odbora se nadaljuje z vprašanji članov kandidatu za ministra. Med drugim je bilo izpostavljeno vprašanje o gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper. »Glede na dejstvo, da so se tokovi že preusmerili z območja Slovenije in da gredo večinoma po Italiji in Avstriji, je vprašanje, ali bi z drugim tirom, kot je bil zamišljen, dejansko imeli dovolj prometa, da bi bil ekonomsko upravičen,« je dejal Gašperšič.
Počakal bo, da pregorijo Avstrijci in Italijani
Glede na potrebe, ki jih ima in jih bo še imela Luka Koper, Gašperšič meni, da drugega tira, kot je zamišljen, ne bomo potrebovali še najmanj naslednjih 30 ali 40 let, bo pa verjetno aktualen, ko bo začel promet prek Avstrije in Italije pregorevati. »Takrat bo morala biti domača infrastruktura pripravljena v ustreznem stanju,« je povedal in dodal, da bo treba za potrebe Luke Koper do takrat nujno izvesti projekt t. i. izvlečnega tira.
Glede avtocestnega odseka od Dražencev do mejnega prehoda Gruškovje, ki kot edini še manjka na podravski avtocesti do Hrvaške, Dars pa je pred kratkim dobil gradbeno dovoljenje za prvo etapo odseka, je Gašperšič v dilemi, ali je to z vidika države tak investicija, ki bi se je morali lotiti prioritetno. »Če bo avtocesta tam vzpostavljena, bodo poleti še vedno zastoji, dokler Hrvaška ne bo v schengenskem območju,« je dejal.
Proti hrvaškim turistom
Čeprav je Slovenija zaradi poletnih zastojev na tem območju predstavljena v slabi luči, se vprašuje, ali je sredstva res smiselno prioritetno vlagati v ta projekt, »da bomo tistih nekaj vikendov reševali nemške turiste, ki potujejo na Hrvaško«. Bolj smiselno se mu zdi razmišljati o investicijah v kakšne druge dele avtoceste, npr. v zahodno ljubljansko obvoznico in povezavo do Brezovice.
Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje privatizacije Slovenskih železnic. To je po besedah kandidata povezano z zahtevo EU po ločitvi upravljanja železniške infrastrukture od izvajanja storitev prevoza. Če bi bila ta ločitev ustrezno izvedena, ne vidi ovir za prodajo dela, ki opravlja prevoze, če bi za to obstajal interes in če bi se to izkazalo za koristno. »Infrastrukturni del pa seveda ostaja v upravljanju države,« je dejal.