Ogenj pogoltnil Markovo kočo, kanader gasilce rešil iz pekla
Gasilci, vojaki, sekači in drugi prostovoljci so minuli konec tedna v gašenje največjega požara v naravi pri nas vložili nadčloveške napore. »Naša glavna naloga je bila ves čas, da pred ognjem ubranimo vasi, hiše oziroma premoženje prebivalcev,« pravi gasilec iz PGD Hrvatini Klemen Gorup. In to nalogo so zares odlično opravili. Niti ena stanovanjska hiša na velikem območju goriškega Krasa, kjer so več dni divjali požari, ni bila poškodovana. Samo brunarica pod Trsteljem, med domačini bolj znana kot Markova koča.
»Žal je koča, ki stoji med Renčami in Trsteljem, pogorela, druga je ostala cela, tako da razen tega objekta trenutno ne štejemo materialne škode in si tudi želimo, da bi pri tem ostalo,« je v soboto, le par ur zatem, ko je ogenj do tal uničil objekt, v katerem so v preteklosti potekale različne zabave ali praznovanja, povedal župan občine Renče-Vogrsko Tarik Žigon.
Ujeti v obroču
Gasilcem je pri gašenju v veliko pomoč podpora iz zraka. Minuli konec tedna je je bilo kar precej, vse od helikopterjev Slovenske vojske, hrvaškega kanaderja pa celo do dveh romunskih letalih za gašenje spartan s kapaciteto 6000 litrov, ki se lahko primerjata s kanaderjem. Sloveniji so na pomoč priskočili tudi helikopterji iz Srbije, Italije in z Madžarske. Stanje na terenu je ves čas spominjalo na prizore z vojnih območij ali iz kakšnih apokaliptičnih hollywoodskih filmov.
»Obsežen požar na Krasu je še naprej pod nadzorom, noč je bila za vse gasilce in druge službe za zaščito in reševanje dokaj mirna,« je glavno sporočilo nočnega vodje intervencije Stanka Močnika, ki je v tej vlogi že sedmo noč zapored. Na terenu je bilo 734 gasilcev, ki so izvajali nadzor ter čistili in zalivali robove požarišča. Bilo je sicer tudi nekaj manjših aktivnih posameznih žarišč, a so tudi te obvladali, sporočajo iz CZ severna Primorske. Ob tem so še opozorili, naj ljudje ne prihajajo na ta del Krasa na izlete in oglede požarišča: »Na terenu so še vedno gasilci, gozdni delavci, vojaki, nevarnost predstavljajo tudi ožgana drevesa, predvsem pa še vedno neeksplodirana ubojna sredstva iz I. svetovne vojne.«
Gorup se je tako denimo skupaj s še 30 gasilci, tudi iz drugih slovenskih krajev, v nekem trenutku znašel ujet v gostem rumenem dimu, ki je nastajal ob intenzivnem gorenju gozdnatih površin. »Zdaj nas je rešil!« se tako sliši njegov glas v videoposnetku celotnega takratnega dogajanja na cesti proti Trstelju, kjer so ognjeni zublji kar požirali drevesa. V mislih je imel kanader, ki je v njihovo neposredno bližino odvrgel veliko količino vode in šele takrat so se lahko umaknili na varno. Sprva so se namreč z ognjem na eni strani ceste še nekako uspešno borili, nato pa je zapihal veter in povzročil, da se jim je požar s spodnje strani ceste zelo hitro približal. Kar naenkrat niso tako mogli niti naprej niti nazaj, pri čemer jih je najbolj ogrožal prav dim. In to ne le nekaj minut, temveč kar uro in pol.
»Postalo je že kar kritično, ker so se nekateri že nadihali kar precej dima,« tiste trenutke opisuje gasilec in dodaja, da so si pri tem pomagali z dihalnimi aparati ter fiziološko raztopino, s katero so si izpirali oči. Te so jih namreč zaradi dima že močno pekle. Vsega hudega je bilo počasi konec šele takrat, ko je nadnje priletel kanader in spustil vodo. »Pogasil je požar, ki se nam je približeval in ki je bil kriv za tisti gosti dim,« razloži Gorup in še, da jih samega ognja ni bilo strah, ker so imeli dovolj vode za gašenje za primer, če bi preskočil na katero od vozil. Sicer pa je tudi sam prepričan, da je v takih težkih požarih pomoč iz zraka, predvsem kanaderja, zelo pomembna. Globoko v gozd namreč niso smeli, saj je tam še vedno veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne. Še sami so bili tako priča njihovim eksplozijam na pogorišču: »Ena mina je udarila 50 metrov stran od nas.« Vsekakor bi bila situacija pri gašenju povsem drugačna, kot še poudari sogovornik, če ne bi bilo vetra. Ta namreč celotno situacijo na terenu dela povsem nepredvidljivo.
Burja največja sovražnica gasilcev
Prav veter oziroma močna burja je v nedeljo, ko je nekatere dele tamkajšnjega območja zgodaj zjutraj končno zalilo, sicer le par, a še kako potrebnih kapelj dežja, pristojnim povzročala največ skrbi. Vodja intervencije Simon Vendramin je sredi nedeljskega dne poudaril, da ogenj povsod še ni ugasnil. »Težave povzroča burja,« je opozoril in ocenil, da kljub nekaterim dobrim možnostim obstaja verjetnost ponovnega izbruha požara.
Podjetnik Ivo Boscarol, ki je s hčerko Tajo napovedal, da bosta donirala enak znesek, kot ga bo za gasilce in prostovoljce namenila vlada, je v nedeljo ocenil, da so ti ljudje res heroji. »V takih razmerah moramo vsi, ki lahko pomagamo, to narediti, da jim damo vedeti, da smo z njimi in da cenimo to, kar so naredili.«
Da veter otežuje predvsem letalsko gašenje oziroma natančnost odmeta vode, je poudaril tudi obrambni minister Marjan Šarec: »A kontrolorji poleta poskušajo pilote usmerjati čim bolj natančno.« Pri iskanju žarišč si poleg helikopterjev pomagajo z brezpilotnimi letalniki Slovenske vojske. Višji vodnik Blaž Marenk je tako pojasnil, da z na njih nameščenimi termovizijskimi kamerami odkrivajo žarišča, ta pa nato sporočajo gasilcem. Slednji tako lahko hitreje izvejo, kje je spet začelo goreti.
Intenzivno se je v nedeljo nadaljevalo tudi sekanje dreves. Že v soboto so jih sekači posekali veliko, jih odvažali stran od požarišča ter s tem preprečevali preskoke ognja.
Po nedeljskih napovedih vremenoslovcev iz Agencije RS za okolje bi lahko že v torek na goriškem Krasu gasilcem na pomoč končno priskočila tudi narava: »V torek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Padavine z nevihtami se bodo razširile nad večji del Slovenije. Vročina bo popustila. Na Primorskem bo popoldne zapihala razmeroma šibka burja.«
»Danes je razlika v primerjavi s preteklimi dnevi, ki so bili res kritični, očitna,« je v nedeljo menil Šarec in dodal, da so po petih intenzivnih dneh boja s požarom razmere veliko bolj mirne. Na terenu je bilo v nedeljo okoli 1630 ljudi, med njimi 1111 gasilcev, 140 pripadnikov Slovenske vojske, 260 sekačev in preostalih pripadnikov sil zaščite in reševanja. V zraku pa 10 zračnih plovil.
1111 gasilcev se je v nedeljo borilo z ognjem.
Prav vsem tem so bili namenjeni tudi številni zahvalni zapisi, nekateri od teh tudi opremljeni z rdečimi srčki, s katerimi so se jim tamkajšnji prebivalci zahvalili za vse, kar so v zadnjem tednu dni v boju proti požaru storili zanje. A ni ostalo samo pri tem. Na več koncih po goriškem Krasu so skrbeli zanje, med drugim tudi z jedačo in pijačo.
