Pravo ime za marihuano je kanabis; skriva se namreč v konoplji, rastlinskem rodu, poimenovanem Cannabis. Je tudi dokazano nevarna. Ni pa še dokazano, koga ali kaj resnično ogroža: ali nas ljudi ali nemara alkoholno in tobačno industrijo, farmacevtske gigante, kemične korporacije. Bojim se, da tega ne bomo izvedeli nikoli. Preveč interesov je v igri. Kot so zanesljivo imeli kak interes tudi Socialni demokrati, ko so te dni v zakonsko proceduro vložili zakon, po katerem bi lahko vsak polnoletni državljan v lekarni kupil do deset gramov konoplje na dan. Marihuane. Kajpak v zdravstvene namene. A kot se v Sloveniji spodobi, je ob tem naznanilu hipoma izbruhnila vojna, na srečo medijska. Esdeju očitajo ceneni populizem in še kaj.
Nisem kadilec, a spomnim se prve pokajene cigarete. Ni šlo drugače, če si v tistih časih hotel biti moški, si jo moral prižgati. Danes je čik v ustih bolj kot simbol mačovstva znak povprečnosti, zaostalosti, zasužnjenosti. Tudi bolezni, celo smrti; tobak ni ozdravil še nikogar. Kajenje pobere ogromno življenj, samo pri nas posredno ali neposredno vsaj 1500 na leto. Evropa za zdravljenje posledic vdihanega tobačnega dima nameni neverjetnih sto in več milijard evrov, toda kajenja še vedno nismo iztrebili. In ga ne bomo. Ker poleg bolezni in smrti prinaša zaslužek, kadilcem pa užitke. Cigarete lahko kupujemo povsod.
Užitke bojda prinaša tudi marihuana. A z njimi še vsaj nekaj zdravja. Dokazano, sicer je marsikje ne bi legalizirali, lani so to storili celo naši južni sosedje, naši večni tekmeci. Pravico do zdravljenja z marihuano so omogočili bolnikom z multiplo sklerozo, različnimi oblikami raka, epilepsijo in aidsom. Kanabis dobijo v lepi njihovi na zdravniški recept, jasno, da le v lekarnah. Zagotovo ne brez razloga. V deželici pod Alpami pa smo se nad SD in njihov zakonski predlog spravili s topovi največjega kalibra. Za strelivo je uporabljena študija, ki jo je objavila ugledna zdravstvena revija Jama Internal Medicine. 3500 udeležencev njihove raziskave se je z marihuano družilo tudi do 25 let, po vsakih petih letih uživanja konoplje si je polovica udeležencev bojda zapomnila po eno besedo manj. »So what,« bi rekel Pahor. Saj vendar naši politiki kar čez noč pozabljajo ne le besede, ampak cela zaporedja stavkov, praviloma tistih o zavezah morali, etiki, pravičnosti. In to brez pomoči marihuane. So pa priklopljeni na mnogo tršo drogo. Oblast.
