Kamniti lepotec svetovnega pomena

Kdo še ni slišal za kamniti most čez Sočo v Solkanu? Vsi, ki ste se kdaj peljali pod Sabotinom v Brda, ste ga morali uzreti na svoji desni. Morda ste ga videli na kakšni razglednici ali fotografiji v knjigi. Vreden je ogleda. Pojdite do Solkana in si ga oglejte s ceste, še lepše je, če se peljete nekaj časa proti Bovcu, nato pa kmalu zavijete na desno, kažipot vas bo pravočasno opozoril. Parkirate lahko pri odlični oštariji Žogica in odidete do mostu in pod njega ter si ga ogledate z vseh strani. Občudujete lahko tudi skrivnostno zeleno Sočo, če boste pogledali v nebo, pa boste uzrli še romarsko Sveto goro.

Kamniti lepotec ima zgodovino, kakršne se ne bi nihče sramoval. V odlični monografiji Kamniti velikan na Soči, ki je izšla leta 1996, ga je temeljito opisal Gorazd Humar. Ima največji lok med železniškimi kamnitimi mostovi na svetu. Zgrajen je bil izključno iz rezanega kamna in je še danes največji tovrstni na svetu. Lok, zgrajen leta 1905, je imel krožno obliko in bil največji kamniti na svetu vseh časov. Poleg tega je tudi največji lok iz kamna na svetu, zgrajen nad vodo. In še več je podrobnosti, pomembnih v svetovnem pogledu. Vse našteto je primerljivo s 153 kamnitimi mostovi z lokom, večjim od 40 metrov, ki so bili zgrajeni v zgodovini človeštva. Na svetu so samo štirje kamniti mostovi, katerih nosilni loki imajo odprtino širšo od 80 metrov. Zgrajeni so bili skoraj v istem časovnem obdobju na različnih koncih Evrope, izmed vseh pa je povsem železniški samo solkanski.

Sicer pa je prava umetnina. Priprave na gradnjo so potekale v letih 1903 in 1904, gradili so ga od 1904. do 1905. Velika uganka za graditelje je bila Soča s svojo muhasto naravo, saj je lahko voda hitro narasla. Načrt zanj je izdelal avstrijski inženir Rudolf Jaussner. Dolžina celotnega mostu je 220 metrov, razpon loka pa 85 metrov. Glavni lok je izdelan iz 4533 natančno obdelanih kvadrov iz školjčnega apnenca iz kamnoloma pri Nabrežini. Novembra 1904, ko se je gladina reke dvignila za šest metrov, se je porušil gradbeni oder, a so ga kljub težavam decembra 1905 dogradili.

Med prvo svetovno vojno, leta 1916, ga je italijanska vojska minirala. Po zasedbi Posočja so ga obnovili in nekoliko spremenili. Med drugo svetovno vojno je bil strogo zastražen, tako da partizani niso mogli blizu, z letali pa ga niso mogli resno ogroziti niti zavezniki. Leta 1970 so ga z obsežno sanacijo stabilizirali na levem bregu.

Romarska gora

Lahko bi rekli, da je danes ta lepotec, ki je tudi zaščiten spomenik tehniške kulture, v zavetju Svete gore. Do nje se lahko peljete z avtom ali se nanjo odpravite peš, kakor se za romarje spodobi. Ob poti so križi in primerni kraji za kratek oddih pred ciljem. Sveto goro lahko vidite že od daleč z vseh strani, še posebno ob jasnem vremenu. Kakor kraljica in še bolj kot Mati božja varuje vse pod seboj. Stoji na Skalnici na višini 681 metrov nad morjem. Potem ko so nanjo leta 1566 prišli frančiškani, je kmalu postala romarsko središče, predvsem za Slovence, Furlane in Italijane. V 17. stoletju je izgubila staro ime Skalnica in preimenovali so jo v Sveto goro. Mariji posvečena cerkev je tu gotovo stala že v drugi polovici 14. stoletja. Marija se je leta 1539, tako je izpričano, prikazovala pastirici Urški Ferligoj, zato so zgradili novo triladijsko baziliko v gotsko-renesančnem slogu med letoma 1541 in 1544. Pri posvetitvi je beneški patriarh Grimmami cerkvi podaril znamenito sliko Marije z Jezusom, Izaijo in Janezom Krstnikom. Leta 1566 so jo prevzeli frančiškani, ki so prišli iz Bosne, ter prizidali samostan in hospic. Cesar Jožef II. jih je v 18. stoletju pregnal, a so se vrnili. Med prvo vojno vihro je bil celoten kompleks porušen, a so med vojnama vse obnovili, načrte za prezbiterij in zakristijo je izdelal Maks Fabiani. Zanimivo pot je opravila tudi slika Marije z zlato krono, saj se je po dolgih letih zdomstva vrnila na Sveto goro. Na pročelju cerkve nad vrati piše: Ego autem steti in Monte sicut prius, torej Stojim na gori kakor prej. Danes si lahko pri frančiškanih ogledate Marijanski muzej in v teh dneh tudi velike jaslice.