Kamen v Krkavčah vplival na plodnost

KRKAVČE – Krkavče so ena najstarejših vasi slovenske Istre, o čemer pričajo arheološke najdbe na bližnjem Gradišču in pokopališču, med katerimi najstarejše segajo do predrimske dobe. Vas je zgrajena na treh plasteh kamnite skalne gmote okrog cerkve sv. nadangela Mihaela. Ponaša se s strnjeno zidanimi kamnitimi hišami z nepravilnimi tlorisi na različnih nivojih tal, mostovži, odrezanimi vogali ter ozkimi in vijugastimi ulicami.

Krkavčanski kamen (tudi krkavčanski menhir, kamen Troglav, beli kamen ali preprosto Kamen) je 2,5 metra visok neizglajen kamniti monolit, ki stoji blizu Krkavč. Na njem je izklesana gola človeška (po nekaterih mnenjih božanska) podoba z razširjenima rokama in sončnim nimbom okrog glave. Skoraj polovica kamna je pod zemljo.

Predvidevajo, da menhir datira v prva stoletja našega štetja. Danes na mestu stoji replika, original je v muzeju. Med vojno je bil kamen zakopan, nato so ga postavili na drugo mesto, ampak še vedno blizu prvotne lokacije. Sprva je bil večji, saj je njegov vrh odlomljen in poškodovan. Krkavčanski kamen je eden redkih monolitov, za katerega domnevajo, da je preživel stoletja in je še ostanek staroverskega (predkrščanskega) verovanja.

Nekateri domačini omenjajo češčenje kamna. Na dan sv. Vida so nanj polagali roke. Za božič so nekoč ob njem vso noč kurili hrastovo deblo. Ko se je svitalo, so se zbrali vsi vaščani in nazdravili. Vplival naj bi na plodnost. Župnik jih je zaradi tega malikovanja ošteval in sramotil, zato so ta obred opravljali na skrivaj. Domačini povedo tudi, da je podoba na kamnu bog sonca. Na vrhu monolita, kjer danes manjka kos, naj bi bila izklesana glava. Po drugi različici naj bi bile glave celo tri, kar naj bi pojasnjevalo ime Troglav.

Upodobitev na kamnu je poskušalo razložiti že več raziskovalcev. Na obeh straneh kamna je izklesana podobna podoba. Nekateri so jo povezovali z rimskim božanstvom Mitra, drugi s Koledom oziroma praznovanjem zimskega sončevega obrata. Zanimive interpretacije so objavljene v zborniku Krkavčanski kamen. Avtorji v zborniku monolit med drugim povezujejo z Belinom in bogom Triglavom; slednji je dokumentiran tudi kot eno od njegovih poimenovanj.

Radiestezist Jože Munih je v zborniku predstavil energije, ki delujejo ob kamnu in na drugih svetih krajih, povezanih z njim. Ena od domnev je, da si je vsako ljudstvo predstavljalo svojo podobo na kamnu in ga častilo po svoje. Po tej teoriji je kamen dediščina več različnih ver.

V osrednjem delu vasi Krkavče je cerkev sv. nadangela Mihaela, ki je v svetovnem merilu svojevrstna, saj stoji na živi skali. Zgrajena je bila leta 1633, današnjo podobo je dobila leta 1749. V čudovito obnovljeni kamniti hiši Vrešje v Krkavčah, sezidani na skali, ki služi pritličju kot naravni tlak, je družinski muzej. V njej goste sprejmeta gospodar in gospodinja v istrskih nošah ter jim izrečeta dobrodošlico s tako imenovano istrsko supo, jedjo iz refoška in oljčnega olja. V hiši je kuhinja z ognjiščem in s številnimi razstavljenimi predmeti iz preteklosti. Tik ob hiši Vrešje podobo kraja zaokroži vodni izvir, speljan v kamnito zajetje, ki so ga nekoč uporabljale ženske za pranje perila.