OBNOVA

Kamen poberi in vrni na zid

Objavljeno 25. maj 2014 17.01 | Posodobljeno 25. maj 2014 17.09 | Piše: Primož Rojc

V okolici zaščitenih Škocjanskih jam so obnovili kar nekaj metrov suhih zidov, značilnih za Kras.

Zadovoljna ekipa po končanem delu preizkuša trdnost zidu. Foto: Darja Kranjc

Kamen kot material za zidavo na suho so na območju današnjega Parka Škocjanske jame, ki je pod Unescovo zaščito, najbrž uporabljali že v neolitiku, saj materialni ostanki v jamah in spodmolih datirajo v čas prazgodovinskega gradišča pred več kot 3500 leti. Tako gradnjo je zamenjala malta, a le v naseljih, na gmajnah in njivah pa so še vedno postavljali suhe zidove. Na Krasu, posutem s kamenjem, so ljudje ob čiščenju rodovitnih obdelovalnih površin s kamenjem postavljali razmejitvene ali zaščitne zidove vse do 30. let prejšnjega stoletja. Tu naj bi jih bilo za več tisoč kilometrov in oblikujejo prepoznavno kraško krajino. Danes žal zanemarjeni propadajo zaradi vplivov narave, širitve naselij ter neobzirne rabe kmetijske in gozdarske mehanizacije.

V Parku Škocjanske jame se suhim zidovom obetajo boljši časi. V sklopu slovensko-italijanskega projekta Živa dediščina Krasa in slovensko-hrvaškega Kamen-most so namreč z evropskim denarjem obnovili dva, prvega ob informacijskem centru in drugega ob učni poti.

Obnovo so organizirali kot delavnico za ljubitelje kraške suhozidne gradnje, poudari Darja Kranjc iz Parka Škocjanske jame. »Zanimanja je bilo veliko več kot prostih mest. Trideset udeležencev, kolikor smo jih sprejeli, je v štirih urah pod budnim očesom štirih mojstrov obnovilo zid ob učni poti na treh dolgih odsekih.«

Mojstri gradnje suhih zidov Zdravko Škrlj in Rudi Bak s Škofelj, Boris Čok iz Lokve in Vojko Ražem iz Bazovice so na udeležence prenašali staro znanje o tem, da je suhi zid tisti brez veziva, da je treba večje kamne položiti spodaj in nadaljevati v plasteh, s prekladami pa poskrbeti, da povezujejo konstrukcijo v prečni in vzdolžni smeri. Mojster Čok je na koncu udeležencem položil na srce staro modrost: »Če na klancu vidite, da je kamen padel s suhega zidu, ga poberite in postavite nazaj ali ga celo ustrezno vgradite vanj, torej ga popravite, ne glede na to, čigav je.«

V parku jim je uspelo vzbuditi zanimanje in zavest o pomenu suhih zidov, saj so jih nekaj obnovili tudi domačini. Pripravili bodo še nekaj delavnic, kjer bodo udeleženci spoznavali podporni kraški suhi zid, torej škarpo, jeseni pa še značilne pastirske hiške, ki jih bodo tudi obnovili, še pove Darja Kranjc.

Deli s prijatelji