Kam želve odplavajo pozimi

Rinu in Mauru, prvi želvi vrste glavata kareta (Caretta caretta), ki so ju 8. avgusta izpred piranskega akvarija spustili v morje s pripetima satelitskima oddajnikoma, trenutno mirno plavata okoli Gradeža in Benetk. Nedavno so na istem kraju v morje vrnili še štiri, prav tako opremljene z oddajniki: Ano, Jožico, Eriko in Matjaža. Kam bodo odpotovale, ko se bo severni Jadran ohladil, bodo s satelitom vestno spremljali na Inštitutu za biodiverzitetne študije Univerze na Primorskem, ki se je vključil v mednarodni projekt Netcet, kar naj bi bila kratica za mrežo za varstvo kitov, delfinov in morskih želv v Jadranu.

Na leto jih pogine 10.000

»Poleg glavate karete v Jadranskem morju plavata še orjaška črepaha (Chelonia mydas) in orjaška usnjača (Dermochelys coriacea). Medtem ko se karete razmnožujejo in ležejo jajca v Grčiji, jih črepahe v Turčiji, Siriji in na Cipru, usnjače pa na obalah Atlantskega oceana. Populacija želv, ki so kot ptice selivke, je v Jadranu velika, vendar ugotavljamo, da jih pogine približno 10.000 na leto. Največ se jih zaplete v ribiške mreže, zataknejo se na trnke parangalov ali so žrtve trka s plovili, ko na morsko gladino priplavajo po zrak. Ugotovili smo, da se vse pozimi selijo na jug, v toplejša morja. Kam točno, ni znano, zato smo se priključili projektu Netcet, ki ga večji del financira Evropska unija,« nam je pojasnil Tilen Genov iz društva za opazovanje kitov in delfinov Morigenos, sicer asistent na Inštitutu za biodiverzitetne študije UP.

Docent omenjenega inštituta Bojan Lazar ga je dopolnil, da 95 odstotkov želv v severni Jadran priplava iz Grčije, Turčije, s Cipra in iz drugih sredozemskih držav. »Jajca odlagajo na tistih plažah, na katerih so se izvalile same, in za gnezdenja uporabljajo iste plaže. V severnem Jadranu se zadržujejo med majem in oktobrom, zatem se selijo na jug. Spolno zrelost dosežejo med 16. in 25. letom starosti, ko je njihov oklep dolg okoli 70 centimetrov, živijo pa tudi 80 let, ko dolžina oklepa odraslih živali preseže meter,« nam je razložil Lazar.

Opremljanje želv z oddajnikom, ki je povezan s sateliti, naj bi dopolnilo sedanje vedenje in znanje o njihovih življenjskih navadah. »Z oddajniki opremljamo le štiri ali pet let stare želve. V projekt Netcet so vključene še Italija, Hrvaška, Črna gora in Albanija, torej vse države ob Jadranskem morju. V prihodnje bomo spustili še štiri karete, opremljene z oddajniki, ki so zdaj v akvariju v Pulju. S satelitskim sledenjem bomo ugotavljali, kam mlade želve odplavajo v zimskem obdobju in ali se zatem spomladi vrnejo v severni Jadran. Pripeta naprava zanje ni moteča in jih ne ovira pri plavanju. A oddajnik ameriške izdelave nikakor ni poceni, saj stane okoli 3500 dolarjev, skupaj s stroški za signale, ki jih pošiljajo sateliti, pa spremljanje posamezne želve stane okoli 6000 dolarjev. No, skupni cilj spremljanja gibanja zaščitenih vrst morskih živali je med drugim tudi, da preprečimo njihovo visoko smrtnost pri zapletanju v ribiške mreže, trkih s plovili in zastrupitvi s plastičnimi ter drugimi nevarnimi odpadki v morju. Oddajniki so narejeni tako, da kovinski spoj na laksu po enem letu v morju razpade, in želve so osvobojene naprave,« pojasnjuje Lazar.