LJUBLJANA – Pred nadaljevanjem privatizacije je ključno, da vlada in DZ sprejmeta strategijo upravljanja državnih naložb s klasifikacijo državnih deležev, je za STA povedal častni direktor svetovalnega podjetja McKinsey Peter Kraljič. Prav tako mora vlada pospešiti postopke za dokončno vzpostavitev Slovenskega državnega holdinga (SDH). Kraljič kot pozitivno izpostavlja, da se je država letos končno odločila, da bo nekatera podjetja privatizirala, saj ima Slovenija enega najvišjih deležev državnih podjetij v EU.
Kljub temu da so bili v 2014 dokončno zaključeni postopki prodaje družb Helios, Aerodrom Ljubljana in Fotona, da se je država umaknila tudi iz lastništva Letrike in da so v teku postopki prodaj nekaterih drugih naložb s seznama, ki ga je DZ potrdil lani, pa Kraljič še vedno upa, da vlada misli resno. To po njegovih besedah zanima tudi potencialne kupce. Eno od vprašanj, ki jih dobiva od vlagateljev, je namreč tudi to, ali je Slovenija tokrat z umikom države iz gospodarstva resna.
Zaradi dejstva, da je takratna vladajoča koalicija lani v odsotnosti strategije upravljanja državnih naložb sestavila seznam 15 podjetij za prodajo, Kraljič postavlja vprašanje, kako so te naložbe prišle na spisek in ali je bil ta postopek sploh v skladu z duhom zakona o SDH.
To je po njegovih besedah nujno potrebno za to, da bodo prodaje v prihodnje potekale predvidljivo in organizirano in da se vlade ne bodo več vpletale v postopke, kot je to pred volitvami storila vlada Alenke Bratušek. Takšne poteze so, tako meni Kraljič, nedopustne. Ključno je tudi, da vlada in DZ pred nadaljevanjem privatizacije odobrita kriterije, po katerih se bodo podjetja razvrstila med strateška, pomembna in portfeljska in po katerih se bodo te naložbe upravljale. Zanima ga tudi, kam se bo vlagala kupnina – ali v polnjenje finančne luknje ali v financiranje podjetij z jasno perspektivo rasti in delovnih mest.
Normalna razprava o privatizaciji trenutno ni mogoča
Medtem pa je partner v svetovalnem podjetju A. T. Kearney Branko Žibret za STA povedal, da v Sloveniji trenutno normalna razprava o privatizaciji ni mogoča. Tema je po njegovem mnenju spolitizirana, izpostavljajo pa se predvsem skrajnosti. Slovenija potrebuje hiter uspeh na področju privatizacije in obenem boljši sistem upravljanja državnih podjetij.
Žibret obžaluje, da razprava o o privatizaciji v Sloveniji vedno poteka na skrajnostih, kot so bodisi obramba nacionalnega interesa bodisi stališče, da je treba vsa podjetja prodati, ker da je država po definiciji slab lastnik. Obenem ugotavlja, da so postopki dolgi in nepregledni, vladata nezaupanje, ugled države v tujini pa pada. Vsak postopek privatizacije se po Žibretovih navedbah povezuje zgolj z vlaganji tujega kapitala, kateri koli investitor iz tujine pa je sprejet bolje kot domači vlagatelj.
V Sloveniji po njegovi oceni nismo nikdar razrešili vprašanja lastnine in zasebnih naložb. Zasebno lastništvo nad podjetji je tako stigmatizirano, prav tako pričakovanja glede donosov, ki jih naložbe prinašajo.
»Vse to predstavlja okvir, ki onemogoča normalno diskusijo in oblikovanje strategije privatizacije,« meni Žibret.
Zaradi vsega tega je treba po njegovem mnenju zdaj ravnati pragmatično. Po eni strani je treba pospešeno nadaljevati postopke privatizacije podjetij s seznama 15 državnih naložb za prodajo, ki ga je lani potrdil DZ, po drugi strani pa je zanj še pomembnejše, da se pri oblikovanju strategije za upravljanje državnih naložb, to naj bi vlada sprejela že januarja, vloži maksimalen trud za vzpostavitev dobrega sistema upravljanja podjetij v državni lasti.
