Zato so starejšim slovenskim smučarjem proge na Jahorini in Bjelašnici v glavnem ušle iz spomina, mlajši pa jih zaradi bližine smučišč v drugih alpskih deželah tako ali tako niso nikoli obiskali. Pa tudi tisti, ki so jih videli pred nekaj leti, so bili v glavnem razočarani. Edino, nad čimer so bili Slovenci v zadnjih letih tam doli navdušeni, so bile nizke cene in obilica zabave.
Kar 46 snežnih topov
Pred štirimi leti pa se je vsaj na Jahorini, ki leži v Republiki srbski, začelo spet premikati. Leta 2008 so sprejeli dolgoročni načrt razvoja tega olimpijskega zimskošportnega središča. Leta 2009 so postavili dve sodobni šestsedežnici južnotirolskega proizvajalca Leitner, lani so dodali še sistem za zasneževanje s kar 46 topovi, od katerih je 32 visoko zmogljivih žiraf. Na začetku letošnje sezone so namenu predali še tretjo šestsedežnico in tako podvojili zmogljivosti. Skupaj zdaj smučišče na Jahorini premore tri najsodobnejše šestsedežnice in še štiri 30 let stare olimpijske vlečnice in tri dvosedežnice.
S podvojeno kapaciteto se bodo vrste, ki so od vijuganja na Jahorini v minulih letih odvrnile celo marsikaterega domačega navdušenca, zagotovo občutno skrajšale. Seveda pa bo gneča manjša tudi zaradi dodatnega zasneževanja, ki bo omogočilo smučanje na znatno večjih površinah.
Nove namestitve
Medtem ko največji olimpijski hotel Bistrica – odprli ga bodo v letošnji sezoni – žalostno propada, so v zadnjih letih na Jahorini zgradili nekaj novih manjših hotelov in apartmajskih hiš, ki se po kakovosti lahko primerjajo s tistimi v alpskih državah. Po opremljenosti in prestižu jih nekateri celo presegajo. Nekateri lastniki po dokaj ugodnih cenah oddajajo počitniške hišice, ki jih lahko najdete na medmrežju in jih seveda rezervirate.
Visoke standarde dosegajo predvsem v hotelu Termag. Temu so letos dozidali še veliko depandanso, ki je tudi arhitekturno najbolj privlačna. Čez cesto stoji apartmajski hotel Vučko, ki je dobil ime po maskoti 14. olimpijskih iger v Sarajevu in je bil takrat najprestižnejši na Jahorini. V njem sta prenočevala tudi norveški kralj Harald in pokojni predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch.
Privlačne cene
Kljub sicer boljšim razmeram na smučiščih in v nastanitvenih objektih bodo za slovenske smučarje na Jahorini še vedno najbolj privlačne cene. Prenočevanje v hotelu se začne pri 30 evrih, najem apartmaja ali počitniške hišice pa je še cenejši. Tudi zunajpenzionska ponudba, če ne boste šli v najprestižnejše restavracije in druge gostinske lokale, je skoraj za polovico cenejša kot na večini slovenskih smučišč.
Največja razlika pa je v ceni smučarskih vozovnic. Dnevna za odrasle stane 16 evrov, za otroke pa le 11. Tedenska za odrasle stane v začetku letošnje sezone 82 evrov, za otroke pa 52. Seveda Jahorina še vseeno premore zgolj 23 kilometrov prog, tudi zato cene pač ne morejo biti višje. Pa seveda tudi zaradi manjše kupne moči domačih in tujih smučarjev, ki sicer v veliki večini prihajajo iz Srbije.