V ROKAH KRIMINALISTOV

Kakšne packarije naj bi počela menedžerka iz Foruma 21

Objavljeno 03. marec 2015 16.51 | Posodobljeno 03. marec 2015 16.51 | Piše: STA, K. K.

NPU v današnjih hišnih preiskavah, tri so zaključene, pet jih še poteka, išče dokaze za 21-milijonsko oškodovanje družbe, ki je nastala s prenašanjem lastniškega deleža in izplačila dividend.

Družbeniki naj bi zahtevali, da Sonja Gole odide.

LJUBLJANA – NPU v današnjih hišnih preiskavah, tri so zaključene, pet jih še poteka, išče dokaze za 21-milijonsko oškodovanje družbe, ki je nastala s prenašanjem lastniškega deleža in izplačila dividend. Po neuradnih informacijah gre za prenos Adrie Mobil z ACH, pridržana pa naj bi bila generalna direktorica Adrie Mobil Sonja Gole. Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Majhenič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da hišne preiskave potekajo na območju štirih policijskih uprav (Maribor, Ljubljana, Novo mesto in Celje), kjer iščejo dokaze v smeri utemeljitve suma zlorabe položaja, ki ga je osumljena nekdanja odgovorna oseba gospodarske družbe iz Ljubljane.

Vse se je vrtelo okoli Proteja

Padli člani Foruma 21

Tako Sonja Gole kot Herman Rigelnik sta člana Foruma 21, ki ga je ustanovil bivši predsednik republike Milan Kučan. Rigelnik je bil ustanovni član foruma. Člana Foruma 21 sta bila tudi obsojeni prvi nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež in padla šefica Probanke Romana Pajenk.

Po neuradnih informacijah gre za Goletovo, ki je bila v času prenosa lastništva Adrie Mobil na Protej direktorica ACH. Goletova, ki je tudi ena od družbenic Proteja, je sicer na čelu Adrie Mobil od leta 1996, junija lani so ji nadzorniki podelili nov štiriletni mandat.

Menedžerji ACH, ki so zbrani v družbi menedžerski družbi Protej, so leta 2013 prenesli Adrio Mobil z ACH na Protej in se odločili za izplačilo dividend, čemur so nasprotovale banke upnice. S tem naj bi po neuradnih podatkih oškodovali ACH in njene upnike. Upniki ACH so nato zahtevali, da se Adria Mobil vrne na ACH, kar se je kasneje tudi zgodilo. »Osumljena je svoj položaj pri opravljanju gospodarske dejavnosti zlorabila, ko je konec leta 2013 v škodo družbe, ki jo je vodila, prodala poslovni delež družbe iz Novega mesta. To je dosegla skupaj še z dvema fizičnima osebama, ki sta bila med večjimi lastniki družbe kupovalke,« je dejal Majhenič.

O imenih zaradi interesa preiskave ni želel govoriti, gre pa, kot je dejal, za dva izmed večjih lastnikov družbe kupke. Po dostopnih podatkih je sicer največji lastnik Proteja Herman Rigelnik, ki obvladuje približno 14-odstotni delež. Gospodarska družba kupnine ni plačala, po informacijah kriminalistov pa je bila kompenzirana, med drugim s terjatvami in delitvijo dobička. Položaj je osumljena skupaj še z dvema fizičnima osebama, ki sicer nista predmet preiskave, sta pa bila večinska lastnika družbe kupovalke, neuradno Proteja, dosegla z usklajenimi dejanji, povezanimi s predlogi in sklepi, sprejetimi na skupščinah vseh treh omenjenih družb.

V pridržanju, dokler bodo razlogi

Delničarji Adrie Mobil so, kot je znano, sklenili, da iz Adrie Mobil izplačajo za 27 milijonov evrov dividend, iz ACH pa za 21,7 milijona evrov dividend. Ker družbi nista imeli denarja za izplačila, naj bi ACH znesek, ki bi ga morala izplačati Adria Mobil, vložil v novoizdane obveznice oz. delnice Adrie Mobil, Protej pa je namesto denarja od ACH dobil 66-odstotni delež v Adrii Mobil.

Podobno je danes izpostavil Majhenič, in sicer, da je bil »na skupščini družbe kupovalke izglasovan predlog o razdelitvi celotnega bilančnega dobička za leto 2013 kljub temu, da je družba, ki je prodajala poslovni delež, vedela, da tega denarja nima«. Poleg tega je bil na skupščini novomeške družbe izglasovan sklep o razdelitvi bilančnega dobička v višini 27 milijonov evrov. »S tem je bila zmanjšana kapitalska vrednost družbe, ki je bila prodana,« je poudaril Majhenič. Omenjena novomeška družba je bila po njegovih besedah sicer edina iz skupine, ki je pravzaprav prinašala dobiček. Osumljena, neuradno Goletova, naj bi tako oškodovala ACH za približno 21 milijonov evrov, s katerimi naj bi se okoristil Protej. »Preiskovalci zbirajo obvestila tudi v smeri kazenske odgovornosti družbe, ki razpolaga s to protipravno pridobljeno koristjo,« je pojasnil direktor NPU.

»Eni osumljeni osebi so policisti odvzeli prostost, pridržanje pa bo trajalo, dokler bodo obstajali razlogi,« je dodal Majhenič. Za obravnavano kaznivo dejanje zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti je sicer predvidena zaporna kazen od enega do osmih let.

Pri preiskavah sodeluje 48 preiskovalcev NPU, pomoč pa jim nudi šest uniformiranih policistov iz ljubljanske policijske uprave. Predkazenski postopek usmerja in vodi specializirano državno tožilstvo.

Deli s prijatelji