LJUBLJANA – Slovenska vojska (SV) je naredila vse, kar je mogoče glede na predpise in zakonodajo, so danes znova zagotovili v SV, kjer so podrobno razložili postopke zaposlitve vojaka Dušana Petrovčiča, ki je minuli petek hladnokrvno ustrelil policista Damijana Kukoviča.
Simon Korez, tiskovni predstavnik SV, je povedal, da je Petrovčič novembra 2009 za obdobje 10 let sklenil pogodbo o zaposlitvi, »tako kot predvidevajo predpisi«. Pred tem je bil kandidat za prostovoljno služenje vojaškega roka, izpolnil je vstopne pogoje in služenje tudi uspešno končal.
Psihološke teste je prestal – dvakrat
Po koncu prostovoljnega služenja se je prijavil za zaposlitev in se novembra 2009 tudi zaposlil, saj je izpolnil tako splošne pogoje kot tudi posebne pogoje za zaposlitev. Med posebne pogoje denimo spada tudi varnostno preverjanje, ki ga izvaja obveščevalno-varnostna služba MO in ob zaposlitvi poda mnenje, ali za kandidata obstaja zadržek za zaposlitev ali ne. »V tem primeru zadržka ni bilo,« pravi Korez.
Drugi pogoj je zdravniško spričevalo, ki potrjuje, da je kandidat sposoben za vojaško službo. Vojaška zdravstvena enota, ki podaja spričevala, je izdelala spričevalo, ki je pokazalo, da je tega zmožen, sestavni del pregleda pa je tudi psihološko testiranje. V Petrovčičevem primeru je bil opravljen psihološki test leta 2008, ko je kandidiral za prostovoljno služenje, in leta 2009, ko je kandidiral za zaposlitev. In obakrat je izpolnjeval vse predpisane kriterije in zahteve za zaposlitev v SV, pravijo.
Ne k vojaškemu, ampak osebnemu zdravniku
Od leta 2009 do 2012 je opravljal dolžnost merilca, za kar je bil temeljno in specialistično usposobljen. V tem času je pri poveljniku potožil glede svojega zdravstvenega stanja, saj da se ni dobro počutil, imel je težave s spanjem in prehranjevanjem, prosil je za premestitev na lažje delovno mesto.
»Izražal je mnenje, da ni dovolj dober za vojaka. Poveljnik je februarja 2012 izvedel premestitev na lažje delovno mesto, in sicer za vojaka prijavničarja. Sočasno ga je usmerjal k strokovnjakom psihološke službe v SV, jasno pa je, da se mora za psihološko podporo odločiti vsak posameznik sam. Ta vojak tovrstnih storitev psihologov v vojski ni uporabljal,« pojasnjuje Korez in dodaja, da mu je poveljnik tudi predlagal obisk osebnega zdravnika. In vojak ga je obiskal julija 2012. Ker tudi v tem času znova ni bil zadovoljen s težavnostjo zaupanega mu dela, je bil začasno razporejen v kuhinjo, potem pa je julija 2012 šel na dolgotrajni bolniški stalež.
Po dodatnih zdravniških ocenah (izvidi, dokumentacija Petrovčičevega osebnega zdravnika) je zdravniška komisija pri ministrstvu za obrambo ugotovila, da Petrovčič ni sposoben za opravljanje vojaške službe, kjer se nosi orožje (nezmožnost nošnje orožja). »Na podlagi tega sklepa so vojaku onemogočili dostop do orožja in mu omogočili delo, primerno njegovim zdravstvenim omejitvam. Od leta 2012 in leta 2013 je bil večinoma na bolniškem staležu,« dodaja Korez.
»Ko vojak ali oseba potoži, da je bolna, verjetno ni organizacije v Sloveniji, ki bi odpustila zaposlenega, še posebej ne v SV,« dodaja Korez. Petrovčič je šel k zdravniku, osebni zdravnik ga je po dolgotrajnejših bolnišničnih postopkih napotil na ugotavljanje njegove sposobnosti delazmožnosti na invalidsko komisijo (aprila 2014), ki je za to pristojna, v tem času pa je bil Petrovčič še vedno na bolniškem staležu.
»Na podlagi omejitev, ki so jih izdelali zdravniki, je pridobil invalidnost 3. kategorije in pridobil status varovane osebe. In mi nimamo po nobenih predpisih nobene pristojnosti, da bi zaposlenega, ki pridobi status invalida 3. kategorije, odpustili. Dolžni smo mu zagotoviti delo skladno z njegovimi zmožnostmi. In to smo tudi trikrat oziroma štirikrat za omenjenega pripadnika naredili,« Petrovčičevo odisejado v času služenja v SV povzema Korez. »V SV imamo večje število invalidov 3. kategorije. Vedno postopamo skladno s predpisi, posamezniku najdemo ustrezno delo skladno z omejitvami.«
Statusa pogodbe o zaposlitvi niso mogli prekiniti
Orožja ni smel nositi, statusa pogodbe o zaposlitvi pa mu ne morejo prekinjati. »Vojak je imel status zaposlenega, vendar je bil v postopku ugotavljanja sposobnosti za delo v SV. Nobeni predpisi ne govorijo, da zaposleni izgubi službo. Ne more pa opravljati vojaške službe,« poudarja Korez in dodaja, da ne držijo trditve glede šikaniranj Petrovčiča v SV, kar kažejo tudi vsi našteti postopki, ki so bili izvedeni v času Petrovčičevega službovanja. Prav tako je zavrnil trditve Sindikata vojakov Slovenije, češ da v Petrovčičevem primeru ni bil opravljen psihološki pregled. »To ne drži in gre za zavajajoče trditve, ki so neprimerne in škodujejo SV,« pravi Korez.
Na cesto jih ne bodo metali
Pravi še, da zaposlenih, ki so se v SV ali zunaj nje poškodovali ali zboleli, ne želijo vreči na cesto. »Vse obtožbe, ki smo jih bili deležni, da bi morala vojska takšnega vojaka odpustiti, mu onemogočiti delo, so neutemeljeni, glede na to, da hočemo biti družbeno odgovorna organizacija,« pravi Korez. Okoli 50 jih je v vojski zaposlenih, za katere je komisija ugotovila, da ne smejo ali ne zmorejo nositi orožja (iz različnih razlogov, tudi denimo zaradi poškodb sluha ali psiholoških razlogov). Nekaj je tudi takšnih, ki zaradi psiholoških razlogov ne smejo uporabljati orožja, koliko jih je, pa Korez ni povedal. Začasno prepoved traja dve leti, nato gre zaposleni na ponovno oceno. Tudi komisija pri Zpizu o tem odloča.
Glede Petrovčičevih domnevnih kaznivih dejanj je Korez povedal, da je Petrovčič poveljnika pred dvema letoma obvestil, da je bil obsojen za kaznivo dejanje, vendar sodba še ni bila pravnomočna. Zato to, kot je dejal, tudi ni mogel biti razlog za odpoved delovnega razmerja. Ta vojaku sicer preneha, če je pravnomočno obsojen na več kot šest mesecev zapora.