V mislih imam seveda župnijsko cerkev Gospodovega vnebohoda, ki jo je zasnoval na temelju stare stavbe mojster Plečnik med obema svetovnima vojnama. S katere koli smeri boste prispeli v Bogojino, iz Moravcev ali iz Dobrovnika oziroma Lendave, boste najprej uzrli to belo cerkev z nenavadnim zvonikom valjaste oblike in presenetljive beline.
Bogojina je sicer najslikovitejša in najstarejša vas v Prekmurju, kjer se stikajo značilni svetovi levega brega reke Mure, Ravensko, Dolinsko in gričevnato Goričko. S skoraj 680 prebivalci je drugo največje naselje v občini Moravske Toplice. Na jugu jo omejuje rečica Lipnica, na zahodu Bogojinski potok, na severu pa vinogradi, ki preidejo v gozdove. Nad krajem sta na blagi vzpetini 246 m visok hrib Vršič s kapelo sv. Urbana, ki je nastala okoli leta 1826, in Trnavski breg.
Prvič se Bogojina omenja leta 1208 v listini ogrskega kralja Andreja II., ki je omenjenega leta podelil Nikolaju, županu Železne županije, obsežno zemljišče v severovzhodnem delu sedanjega Prekmurja. Meja zemljišča je šla pri vasi Bogma (Bogojina). Župnija in cerkev v Bogojini sta verjetno nastali med letoma 1334 in 1371. Leta 1688 je naselje pridobilo pravice trga (oppidum). V tem času so v kraju delovali lončarji, tkalci in sodarji, organizirani v cehe. Njihova pravila je potrdila Marija Terezija in so še ohranjena. Najpomembnejši objekt v naselju je župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda. Med verskimi znamenji sta še zanimiva amerikanski križ in kapelica na vrhu Vršiča v čast sv. Urbanu, zavetniku vinogradov.
Prvotna župnijska cerkev je bila leta 1793 prezidana in leta 1810 popravljena. Ker je postala premajhna, so jo po načrtih Jožeta Plečnika med letoma 1925 in 1927 prezidali v dvoladijsko nesimetrično zasnovo, prizidali so tudi zvonik z značilnim zaključkom, del, ki je značilen spomenik prekmurske gotike 14. stoletja, pa je ostal ohranjen in služi kot preddverje glavne cerkvene ladje.
Pred začetkom del je Plečnik izjavil: »Še nikdar nisem podiral, kar so naši očetje dobro naredili.« Cerkev je na zunaj mogočna in s svojo belino deluje pomirjujoče, spravno. V notranjosti je Plečnik znova mojstrsko znal nagovoriti dušo prekmurskega človeka in povezal elemente svetnega z elementi zemeljskega, človeškega. Na ravnem stropu lahko občudujemo prekmursko keramiko, vse je usklajeno in trdno. Stebri, oltarja, krstilnik, prižnica in obhajilna miza so iz podpeškega marmorja. Lončeni krožniki na hrastovem stropu in vrči na glavnem oltarju so delo domačih lončarjev iz Filovcev in Bogojine. Kip Kristusa na pročelju cerkve in kip svetega Jožefa na stranskem oltarju sta delo kiparja Lapuha iz Ljubljane. Slika Vnebohoda nad glavnim oltarjem in Križev pot sta delo akademskega slikarja Janeza Mežana.
V Bogojini sta se rodila pisatelj in etnolog Jožef Košič ter mariborski škof Jožef Smej, ki se rad vrača v kraj in o njem tudi veliko piše.
Po vinorodnih vrheh je še najti vinske kleti, na katerih je moč občudovati elemente stare kmečke arhitekture, po vaseh pa je še prepoznati panonski način gradnje hiš in gospodarskih poslopij. Na Bukovnici so arheološka najdišča iz bakrene dobe. Iz rimskih časov je ostalo več dobro ohranjenih antičnih gomil.
V Filovcih, sosednji vasi v smeri proti Dobrovniku, še živi lončarska obrt, znana po črni lončevini. Tudi muzej na prostem govori o lončarstvu. Družina Bojnec ohranja to dediščino. Keramika Bojnec sodeluje tudi z galerijo Oskar Kogoj ter zavodom za spomeniško varstvo pri izvedbi rustikalnih tlakovcev. Lončarska vas Filovci je bila kot zavod ustanovljena leta 2005.
Bogojina in Filovci sta slikoviti in polni sporočil. Vzemite si čas in ju spoznajte. Kolesarji boste navdušeni nad urejenimi stezami. V bližini so Moravske Toplice, odprta je pot proti Dobrovniku in Bukovskemu jezeru in naprej na Goričko. Če pridete v Prekmurje, se vam ne sme nikamor muditi!