Minuli vikend je povsod po Sloveniji deževalo. Jutra so postala sveža, najnižje jutranje temperature zraka so bile od 4 do 10, na Primorskem do 18 °C. Dnevi po prehodu fronte so se segreli le na od 22 do 27 °C. A za popolno slovo od suše je bilo dežja premalo. V večjem delu Slovenije so bile količine med 20 in 30 mm, na Obali, v delu osrednje, jugovzhodne Slovenije ter severovzhoda pod 20 mm. Največ, več kot 40 mm, ga je padlo le v višjeležečih predelih.
Na jugovzhodu Slovenije, na primer na novomeškem območju, je od junija do avgusta padlo le 48 odstotkov običajnega dežja, v delu Štajerske 60, na Obali 65, na Krasu 67 odstotkov, v osrednji Sloveniji in delu Koroške nad 70. V vseh drugih predelih se je količina dežja približala običajnim vrednostim, na Gorenjskem pa je bilo celo 50 odstotkov več dežja kot povprečno.
Sezonske vremenske napovedi v zmernih geografskih širinah so zelo nezanesljive, a upoštevajoč razpoložljive izračune svetovnih meteoroloških centrov je mogoče dati vsaj grobo oceno razvoja vremena v povprečju treh mesecev. Zanesljivejše in podrobnejše napovedi ni mogoče pripraviti za več kot teden vnaprej. Sezonske napovedi Evropskega centra za srednjeročne napovedi za jesen kažejo, da bo topleje kot običajno, ne kažejo pa značilnega signala obilnih padavin. Po podatkih Accuweatherja bo september v Italiji in na Balkanu še suh in topel, tudi suša se bo nadaljevala. Septembra bodo temperature višje od povprečja, padavin pa bo minimalno in šele po koncu meseca je mogoče pričakovati osvežitev. |
Še vedno ekstremna suša
Primanjkljaj v vegetacijskem obdobju do zadnje dekade avgusta je na jugovzhodu že čez 350 mm in je kljub rahlemu obližu dežja še vedno v stanju ekstremne suše, ki traja že od druge dekade maja. Podobno je tudi v Beli krajini, kjer je primanjkljaj 319 mm. Ekstremna suša vlada tudi v slovenski Istri in na obalnem območju ter na Krasu, Pivškem in v Brkinih. Vegetacijski vodni primanjkljaj je presegel 500 mm. Ekstremno sušo so rahlo omilile padavine na Štajerskem. Boljše pa je po dežju stanje na severovzhodu Slovenije, v osrednji Sloveniji ter na Goriškem.
Kmetje lahko računajo na odškodnino
Kjer je dež navlažil površinski sloj tal, so možni plitva obdelava njiv in setev strniščnih prezimnih dosevkov, detelj in travno-deteljnih mešanic, dosejevanje travnikov ter dognojevanje travnikov in pašnikov. Setev moramo opraviti čim hitreje, da izkoristimo topla in vlažna tla za hiter vznik ter s tem večji pridelek krme jeseni.
Sušne razmere so precej zdesetkale tudi travno rušo, prav tako je osiromašena kakovost, saj dobre trave najprej propadejo v slabših razmerah. Travni ruši lahko z gnojenjem pomagamo pri hitrejši obnovi in rasti, z dosejevanjem pa izboljšamo njeno sestavo, da bomo v prihodnjem letu imeli več krme in boljšo. Kmetje, ki jih je prizadela suša, lahko računajo na odškodnino, ki jo bo na podlagi zakona o naravnih nesrečah izplačala država.
Prve ocene kažejo, da bo presežen prag za pomoč države po naravnih nesrečah, ki je 2,6 milijona evrov. Kmetje lahko na občinah pristopijo k ocenjevanju škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše leta 2017.
Bo letnik dober?
Ugodne temperature zraka in nekaj dežja so povzročili hitro napredovanje dozorevanja grozdja. Prve ocene za dolenjski vinorodni okoliš, ki ga najdlje pesti suša, kažejo, da bo trgatev zgodnejša. Razvoj vremena v prihodnjih dneh bo dozorevanje še pospešil. Tehnologi Kmetijskega zavoda Novo mesto primerjajo stopnjo zrelosti grozdja z zrelostjo v enakem obdobju z letniki 2003, 2007 in 2011. To so bili dobri letniki z zgodnjo trgatvijo.
Če Jerneja (24. 8.) veter zjasni, lepo vreme še dolgo trpi.
