LJUBLJANA – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes), ki ima sedež v Ljubljani in ki, kot je znano, »zbira gradiva, informacije in podatke o ključnih kriznih žariščih v svetu ter analizira zbrana dejstva in raziskuje medsebojne odnose med udeleženci z namenom doprinosa k širjenju znanja o potrebi globalne ureditve sveta in reševanju obstoječih konfliktov itn.«, je svojo zadnjo analizo študijo posvetil prav naši (slovenski, ja!) zelo očitni nepripravljenosti na krizo in našim izgubljenim priložnostim ter posledično tudi Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki jo Ifimes poimenuje kar novi model za ropanje slovenske države oziroma odtujeni center moči.
Vsaj mimogrede je najbrž treba omeniti tudi to, da svetovalni odbor Ifimesa vodi Budimir Lončar, nekdanji jugoslovanski zunanji minister, nekdanji posebni svetovalec (2004–2010) nekdanjega hrvaškega predsednika Stjepana Mesića ter nekdanji predsednik (2010) sveta hrvaškega predsednika dr. Iva Josipovića za zunanjo politiko in mednarodne odnose. So pa v svetovalnem odboru Ifimesa resda tudi posamezniki kot dr. Hannes Swoboda, Jean-Paul Carteron, ameriški senator Marc R. Pacheco in, ne nazadnje, nekdanji predsednik slovenskega ustavnega sodišča prof. dr. Ernest Petrič.
Plače vodilnih niso edini problem
Skratka, Ifimes je, kot rečeno, objavil obsežno analizo študijo, ki jo je naslovil DUTB – Model za ropanje slovenske države. V tej analizi lahko preberemo, da je bila naloga DUTB, ki je bila, ko je vlado kot premier še vodil Janez Janša, ustanovljena na podlagi zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB), sicer res sistemsko pomagati pri prestrukturiranju bank, ki so v hudih solventnostnih in likvidnostnih težavah, da je vlada premierke mag. Alenke Bratušek do konca leta 2013 dokapitalizirala dve največji slovenski državni banki (NLB in NKBM), ki sta potem znaten del svojih slabih terjatev prenesli v DUTB. Vendar? Vendar pa je pri prenesenih slabih terjatvah, opozarja Ifimes, šlo samo za računovodski prenos teh, po drugi strani pa je država oziroma so davkoplačevalci dokapitalizirali državne banke: »Poleg enormno visokih plač vodilnih v DUTB in pomanjkljivega nadzora se je DUTB pojavila kot odtujeni center moči, ki je v funkciji različnih interesov, pri tem pa pogosto pozablja na interese slovenske države. Posamezniki oziroma interesne skupine so ob pomoči političnih elit, predvsem takratne vlade, pripeljali tuje menedžerje oziroma strokovnjake, ki služijo kot kritje za opravljanje »umazanih« poslov DUTB in ustvarjanje novih oziroma starih slovenskih tajkunov, mastnih zaslužkov posameznih odvetniških pisarn ter ustvarjanja nepreglednega in prikritega lastništva starih oziroma novih slovenskih tajkunov. Vse kaže na to, da se bo z dejavnostjo DUTB oziroma njenimi denarnimi transakcijami ukvarjal tudi Interpol, ki bo moral preiskovati te finančne transakcije in tokove oziroma kdo se skriva za njimi.«
In še: »Poleg naštetega je zanimiv tudi model, kako izginjajo milijoni in milijoni državnega oziroma davkoplačevalskega denarja. Glavni problem delovanja DUTB je predvsem to, da nima izdelanega nabora kriterijev in modela prestrukturiranja podjetij, zato za večino podjetij, ki pristanejo v lastništvu DUTB, predlaga stečaj, kar je sicer že opredeljeno v obstoječih ustreznih zakonih, zato v tem smislu ustanovitev DUTB ni bila potrebna. Zmagovalci ustanovitve DUTB so tako, prvič, banke, ki so se razbremenile terjatev do podjetij in občutno izboljšale svoje bilančne pozicije, in drugič, zadolžena podjetja (tajkuni), ki so se razbremenili dolgov, potem pa zaradi netransparentnosti postopkov in osebnih povezav z DUTB prek tretjih oseb, odvetniških pisarn ali 'nepovezanih' podjetij prevzemajo ali celo najemajo 'svoja' podjetja ali zelo poceni odkupujejo terjatve, ki so bile prenesene na DUTB...«
Ifimes se sprašuje, ali je sploh bila potrebna ustanovitev takšne DUTB in komu: »Ali je država res potrebovala in ali potrebuje posrednika pri odpisu in prenosu slabih terjatev? Po osamosvojitvi Slovenije je del družbenih elit oropal državo, zdaj pa država ropa sama sebe. To je treba ustaviti!«
Slaba Cerarjeva kadrovska popotnica
Ifimes opozarja, da bo prav kadrovska politika najzahtevnejši preizkus za zdajšnjo slovensko vlado, saj vlada premierja dr. Mira Cerarja mlajšega in največja vladna stranka SMC ne bi smela ponoviti napake v presoji, ki jo je svojčas zagrešila že Državljanska lista dr. Gregorja Viranta, ki je bila zmotno prepričana, da so posamezniki iz državne administracije, predvsem iz javnega sektorja, lahko že kar nosilci gospodarskega razvoja oziroma vnovične gospodarske rasti: »Očitki novi slovenski vladi, da imajo pri (njenem) kadrovanju praviloma prednost pravniki in pripadniki akademske skupnosti, so slaba popotnica, če naj bi Slovenijo izvlekla iz krize.«
