LJUBLJANA – V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so po besedah predstojnika infekcijske klinike Franca Strleta pripravljeni na morebitni pojav bolnika z ebolo. Določili so način obravnave okuženih bolnikov oz. ravnanja v primeru suma okužbe z ebolo. Obravnavali jih bodo na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je pojasnil Strle.
Pri tem ni toliko pomembna zaščitna obleka kot to, da je treba redno izvajati vsakdanje ukrepe, kar pa je zahtevno, je v izjavi za medije poudaril predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Franc Strle. Z virusnimi boleznimi, ki se prenašajo z neposrednim stikom z bolnikom, se infektologi po Strletovih besedah sicer srečujejo vsak dan. »Tisto, kar je posebno, je velika smrtnost in dejstvo, da vsega še ne vemo,« opozarja infektolog. V glavnem bodo skušali biti previdni in uporabiti vse svoje znanje o infekcijskih boleznih, da bodo čim bolje oskrbeli bolnike in tudi zaščitili okolico.
Takšni simptomi so značilni za ebolo
Uradnih zdravil, ki bi zanesljivo delovala proti vzroku, ni, pravi Strle. Ebola je virusna bolezen, ki jo povzroča virusi ebola. »Praviloma se bolezen začne nenadno z visoko vročino, hudim glavobolom, bolečinami v mišicah, zelo slabim počutjem, po nekaj dneh običajno pride do bruhanja, driske, hudih bolečin v trebuhu, lahko se pojavijo tudi izpuščaji, potem pa lahko pride do krvavitev in odpovedovanja organov.«
Smrtnost je več kot 50-odstotna, bolniki pa umrejo praviloma konec prvega tedna ali v drugem tednu bolezni. Ta bolezen se pojavlja v izbruhih v Afriki, kjer so prvega zaznali leta 1976. Od takrat pa do zdajšnjega izbruha v zahodni Afriki je bilo vsaj 20 podobnih izbruhov, razlaga Strle. Zadnji je po njegovih besedah malo drugačen od prejšnjih, saj je prizadetih več ljudi in je dolgotrajnejši, kažejo pa se novi, zanesljivejši podatki o načinu prenosa bolezni.
Prenos z neposrednim stikom
Kot pravi Strle, se bolezen prenaša z neposrednim stikom z bolnikom, z njegovimi izločki ali pa, če se tisti, ki bolniku pomaga, zbode z iglo ali s čim podobnim. To je glavni način prenosa, možen pa je tudi kapljični prenos oz. v kapljicah, ki imajo razmeroma majhen doseg, približno meter in pol. To se lahko zgodi predvsem takrat, kadar bolnik bruha ali krvavi.
Na kliniki si po njegovih besedah prizadevajo preprečiti prenos okužbe na druge bolnike in zdravstvene delavce. Vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Ljubljana Tatjana Lejko-Zupanc je poudarila, da bodo morebitnega bolnika z ebolo obravnavali na infekcijski kliniki v izolacijski sobi. Trudijo se tudi, da bi imeli čim več zaščitne opreme in morda še kakšne dodatne aparature, ki bodo res namenjene samo temu bolniku.
