Kako se naša vlada 
dogovarja za Tiso?

LJUBLJANA, BRUSELJ, WASHINGTON – Uveljavitev novega mednarodnega trgovinskega sporazuma (Trade in Services Agreement, Tisa) bi zavezala roke predstavnikom vlad petdesetih držav, točno, tudi predstavnikom vlad držav članic EU. Kako, zakaj? Zato ker bi uveljavitev takšnega sporazuma – Junckerjeva Evropska komisija pa najraje ne bi z njegovo vsebino seznanila niti Evropskega parlamenta! – pomenila hipno zamrznitev vseh za zdaj še lahko veljavnih finančnih regulativ. Zaradi tega nobena od sodelujočih evropskih vlad v primeru morebitnega novega izbruha finančne krize ne bi mogla več pomagati ne podjetjem ne panogam (dejavnostim) na svojem ozemlju. Bi pa zato zainteresirani tuji vlagatelji (predvsem, jasno, multinacionalke oziroma predstavniki tako imenovane globalne korporatokracije) bistveno laže prevzemali pobudo in nadzor na trgih teh držav ter si jih, po domače rečeno, podrejali. Še huje: tudi ko bi bilo kriznih razmer že konec, bi bili na območju teh držav posebej zaščiteni interesi mednarodnih korporacij. Vsi tisti, ki so se po zaslugi Wikileaksa že utegnili seznaniti z vsebino delovnega predloga trgovinskega sporazuma Tise, vedo, da je, čeprav bo uradno namenjen spodbujanju in izboljšanju storitev v mednarodnem okolju, še najbolj ugoden za ZDA in »ameriške« korporacije. Že v prvem letu njegove veljave bi te namreč lahko ustvarile 800 milijard dolarjev dodatnega dobička. Ste vedeli, da mednarodna trgovina s storitvami vsako minuto omogoča neverjetnih 1,9 milijarde evrov zaslužka? Kaj pa vse druge podpisnice Tise? Druge pa bi bile resda v zameno upravičene do boljšega pretoka informacij in uporabe boljše tehnologije, no, pa tudi do lažjega dostopa na ameriški trg.

Točno, prav zaradi priprav na podpisovanje Tise in še nekaterih podobnih tajnih sporazumov (TTIP, Cete) je nekaj sto demonstrantov, predvsem predstavnikov civilne družbe oziroma nevladnih ustanov, združenih v Koalicijo proti tajnim sporazumom, minulo soboto protestiralo tudi v našem glavnem mestu. Državljane Slovenije so želeli opozoriti, da skrajno neodgovorne ali koruptivne politične elite (vladne koalicije in njihovi zavezniki iz vrst lažne opozicije) s sklepanjem tajnih mednarodnih sporazumov vse bolj krepijo vpliv in moč korporacij ter sočasno postopno omejujejo in odpravljajo zakonodajno suverenost svojih držav: da omogočajo nadaljnje zapostavljanje interesov navadnih državljanov. Mimogrede, dr. Jean-Claude Juncker je 11. septembra letos samopašno (kljub neodobravanju in nasprotovanju evropske strokovne javnosti in kar 136 evropskih civilnodružbenih organizacij, ki so družno opozarjale, da Evropski uniji grozi pospešeno zniževanje tistih standardov in pravic, ki so bili doslej namenjeni varovanju javnega interesa) zavrnil evropsko državljansko pobudo za ustavitev oziroma preprečitev prostotrgovinskih pogajanj glede podpisovanja tajnih sporazumov z ZDA in Kanado.

Če se vrnemo k protestnemu shodu oziroma pohodu. V soboto se je začel na ljubljanskem Prešernovem trgu, nadaljeval z mimohodom pred sedežem predstavništva Evropske komisije in končal na Trgu republike (pred državnim zborom). Udeležil se ga je tudi nekdanji predsednik slovenskega računskega sodišča dr. Igor Šoltes, ki je danes kot evropski poslanec v Evropskem parlamentu vključen v skupino Zelenih. Zeleni so med vsemi strankarskimi skupinami tako rekoč edini, ki si ne zatiskajo oči pred predvidljivimi posledicami sklepanja tajnih sporazumov, kakršen je Tisa. Dr. Šoltes pravi, da potencialno tako zelo škodljivi sporazumi nikakor ne bi smeli biti tajni, marveč transparentno, javno dostopni vsem zainteresiranim javnostim: »Že zato, ker njihovo podpisovanje pomeni trgovanje s prihodnostjo vseh nas in tudi naših zanamcev. Ker nam grozi, da si bodo z njihovo uveljavitvijo mednarodne korporacije in lobiji, ki odkrito ali prikrito zastopajo interese prvih, dokončno podredili zakonodajno in posledično tudi finančno suverenost držav podpisnic. Ni si težko predstavljati, da si te korporacije prizadevajo vzpostaviti razmere, v kakršnih bodo vse bolj nevedni državljani brez slehernega pravnega varstva.«