NA KOŽO

Kako se je PEN povzpel na goro

Objavljeno 05. april 2013 00.15 | Posodobljeno 05. april 2013 00.15 | Piše: Jadran Vatovec
Ključne besede: komentar

Boris Pahor je opozoril, da PEN le ne bi smel biti orodje v rokah nobene politike.

Jadran Vatovec.

Slovenski PEN so slovenski mojstri pisnega izražanja ustanovili že davnega leta 1926, njegov prvi predsednik pa je bil Oton Župančič. Po II. svetovni vojni se je njegovo velikokrat brezhrbtenično vodstvo enkrat bolj, drugič manj udinjalo nekdanjim oblastnikom. O tem bi, če bi bil še živ, lahko zelo veliko povedal Edvard Kocbek.

Zgodovina se očitno ponavlja, saj je zdajšnje vodstvo združenja presodilo, da je med njegovimi prioritetami lahko celo izključevanje drugače mislečih: denimo izključitev Janeza Janše. Janšo so med člane Slovenskega centra PEN sprejeli v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja, a ga je peščica članov vodstva zdaj politično izključila, ker se menda ne strinja z nekaterimi njegovimi političnimi stališči. Blazno, ja.

Drži, zaradi Janševe izključitve sta PEN protestno zapustila lanski Prešernov nagrajenec za življenjsko delo Jože Snoj in Boris Pahor, če že ne edina, pa prav gotovo največja moralna avtoriteta med vsemi slovenskimi kulturniki in umetniki, ki je opozoril, da PEN pač ne bi smel biti orodje v rokah politike. Nobene politike!

Kleni primorski stoletnik je svojo hrbtenico etično in moralno utrjeval že med II. svetovno vojno v nacističnem taborišču smrti. Po Pahorju je iz Slovenskega centra PEN izstopil še Drago Jančar, najbrž največji med vsemi današnjimi pismenimi in pišočimi Slovenci. Jančar je pojasnil: »Besede vsakogar med nami, ki smo potrpežljivo in strpno formulirali svoja stališča, naša literatura, naše delovanje v PEN, vse skupaj je za peterico odločevalcev (tistih, ki so sprejeli odločitev o izključitvi Janše) zgolj dim in lanski sneg.« Iz PEN so izstopili tudi eden od najuglednejših slovenskih zgodovinarjev Igor Grdina pa izjemni literat Feri Lainšček in še nekateri. Drugi, kot vse kaže, še bodo. Vodstvo PEN, blago rečeno, spominja na tistega Angleža, ki se je povzpel na grič zato, da bi se pozneje lahko v dolino vrnil z gore. Z eno bistveno razliko: člani zdajšnjega vodstva Slovenskega centra PEN so se sicer povzpeli na vrh gore, kjer pa se trudijo, da bi jo s svojo izključevalno in politikantsko logiko zniževali in znižali na raven komajda še omembe vrednega griča.

Deli s prijatelji