MARIBOR, LJUBLJANA – Izgubaške banke smo konec lanskega leta nahranili z več stomilijonskimi zneski. Kljub temu da so banke, v tem primeru govorimo o NKBM, v finančnih težavah že kar lep čas, pa očitno to ni prepričalo vodilnih, da bi zategnili mošnjiček pri lastnih stroških.
Tako portal Siol.net poroča, da se je šef mariborske banke NKBM Aleš Hauc lani na Dunaj na sejo nadzornega sveta Adria Bank trikrat odpravil z letalom. Na graško letališče ga je peljal Haučev osebni šofer državne NKBM, od tam pa je s 35-minutnim letom odpotoval do dunajskega letališča Schwechat. Tam ga je pričakal šofer dunajske Adria Bank, katere največji lastnik je NKBM, in ga odpeljal na sedež banke v središče Dunaja. Neuradno naj bi povratni let Hauca stal 400 evrov. Koliko je Slovencev, ki morajo s 400 evri preživeti ves mesec?
NKBM molči
Na NKBM niso želeli povedati, koliko so odšteli za letalske karte iz Gradca na Dunaj. Niti ne, v katerem potovalnem razredu je predsednik uprave državne banke letel: v turističnem, poslovnem ali prvem. Povedali pa so, da je Hauc potoval na Dunaj z letalom, »saj je imel te dni na urniku več poslovnih obveznosti«.
Se še spomnite, da smo davkoplačevalci NKBM konec lanskega leta dokapitalizirali z 870 milijoni evrov?
Koliko stane let in koliko vožnja do Dunaja
Na Siolu so naredili primerjavo stroškov, če bi se Hauc na Dunaj odpravil z avtom ali letalom. Od sedeža NKBM v Mariboru do sedeža Adria Bank na Dunaju je 258 kilometrov, od tega se 245 kilometrov prevozi po avtocesti. Za vožnjo bi potrebovali približno dve uri in pol. In strošek bencina? V obe smeri okoli 70 evrov.
In še pot z letalom: 70 kilometrov dolga vožnja z avtom od Maribora do graškega letališča traja okoli 50 minut in stane v obe smeri okoli 15 evrov. Letalo do Gradca stane okvirno 400 evrov in traja 35 minut. Računica je jasna.
Sodišče pustilo toženim članom uprave prosto pot do premoženja
Zanimivo pa je dogajanje tudi v drugi banki, katere luknje plačujemo davkoplačevalci, likvidirani Factor banki. Nekdanji člani uprave, ki jih banka toži, so poskrili svoje premoženje, to pa jim je omogočilo – sodišče. Kot pišejo Finance, je Factor banka 24. januarja vložila tožbo proti nekdanjim članom uprave Cirilu Dragonji, Dušanu Valenčiču in Borisu Pesjaku zaradi osem milijon evrov velike škode, ki naj bi jo s svojim ravnanje povzročili banki.
Hkrati je Factor banka vložila začasno odredbo, da se zamrzne premoženje, s katerim našteti razpolagajo zato, da ga ne bi prenesli kam, kjer se ga banka ne bi mogla polastiti. Podobno so namreč naredili že s hišami oziroma deleži na hišah, ki so jih že prepisali na svoje žene ...
Kot pišejo Finance, je Factor banka v začasni odredbi k tožbi proti nekdanjim članom uprave opozorila, da je zadeva nujna, saj so se, denimo, depoziti Borisa Pesjaka, ki jih ima vezane na Factor banki, sprostili 28. januarja. In kaj se je zgodilo? Sodišče ni odločilo o začasni odredbi: ni jim je ne odobrilo ne zavrnilo. Sodnica Andreja Simšič se je odločila, da predlog pošlje v izjasnitev toženim nekdanjim članom uprave Factor banke. 28. januar je mimo in člani uprave imajo prost dostop do svojega premoženja ... In sodišče? Z ljubljanskega okrožnega sodišča so za časnik odgovorili, da o konkretnih zadevah ne morejo dajati izjav.
