Guinnessova knjiga rekordov je najbolj prodajana knjiga na svetu. Ustanovil jo je sir Hugh Beaver, nekoč direktor slovite pivovarne Guinness, v njej pa so na približno 270 straneh zapisani rekordi iz različnih disciplin, nekateri so zelo zabavni, mnogi pa zahtevajo osupljivo telesno in duševno pripravljenost.
Guinnessova knjiga rekordov za leto 2014 spada med najbolj sodobne, saj ponuja tudi ogled v treh dimenzijah; to je omogočeno s posebno aplikacijo, ki jo je mogoče naložiti na mobilnik ali tablični računalnik. V družbi novih rekorderjev bomo lahko v aktualni izdaji brali tudi o 19 slovenskih in seveda številnih drugih aktualnih dosežkih, kot je bil skok z največje višine Felixa Baumgartnerja (38.969,4 metra).
Za vpis vanjo potrebujemo odločnost, vztrajnost in dobro idejo, poznati pa moramo tudi uraden postopek priznanja rekordov. Urednica slovenske izdaje Guinnessove knjige rekordov Mojca Benedičič iz založbe Učila nam je povedala: »Glede na to, da smo že deset let založniki Guinnessove knjige rekordov v Sloveniji, z nami večkrat navežejo stik posamezniki, ki bi radi postavili rekord ali mislijo, da so ga že in bi ga radi samo vpisali. To lahko naredijo samo na sedežu Guinnessove knjige rekordov v Londonu ali prek njihove spletne strani, zato jih tja tudi usmerimo.«
Brezplačna prijava
V nasprotju s splošnim prepričanjem je postavljanje rekorda brezplačno, ne glede na to, kje živimo. Najlažje se prijavimo kar na spletni strani www.guinnessworldrecords.com, kjer opišemo rekord, ki bi ga radi postavili. Sodnik ni potreben, če jim lahko v presojo posredujemo zadostne dokaze. A biti moramo pozorni, da morebitno novo disciplino predstavimo dovolj podrobno in nekaj tednov, preden se lotimo podviga. Le tako bomo pravočasno prejeli uradne napotke, kako postavljanje rekorda izvesti.
Za dokaz štejejo izjave neodvisnih prič, fotografije, seveda videoposnetki in drugo. Če nam naskok spodleti, lahko poskusimo znova ali z drugim rekordom. Če nimamo časa čakati več tednov, lahko birokratski postopek izvedejo po hitrem postopku v treh dneh, vendar je treba odšteti približno 550 evrov.
»Slovenci smo narod izjemnih ljudi, ki se vedno znova trudimo, da bi svoje znanje, sposobnosti in posebne dosežke predstavili svetu. Smo pa tudi majhen narod in glede na velikost je naša zastopanost v knjigi precejšnja. Pomembno je tudi to, da se tja vsako leto uvrsti kak nov rekord z našega območja,« je dodala Benedičičeva.
Avgusta je bil v Sloveniji predstavnik Guinnessove knjige rekordov, in sicer ko so na portoroški plaži poskušali podreti rekord v največji paradi bikink na svetu. Podvig žal ni uspel. Organizatorji različnih prireditev se radi odločajo za postavljanje rekordov, ker s tem pritegnejo veliko pozornosti. »Veliko odraslih priznava, da so si v mladosti želeli postati Guinnessov rekorder, in predvsem fantje si to želijo še danes. Mislim, da knjiga v ljudeh spodbuja željo, da bi v nečem postali najboljši. Tudi če jim vpis v knjigo ne uspe, pa želja po boljšem motivira njihovo šolsko, poklicno pot in življenje nasploh.«
Kaj ni rekord? Če ne moreš izmeriti z metrom, stehtati ali prešteti, potem verjetno ni rekord. Prav tako ne sprejemajo prijav na podlagi pojmov, kot so lepota, prijaznost ali zvestoba. Rekordi niso dejavnosti, ki ne pomenijo zadostnega izziva, ki so preveč splošne, neizvedljive ali preveč specifične za posameznika. Pri Guinnessovi knjigi ne spodbujajo neprimernih podvigov, ki bi lahko škodovali živalim, drugim ljudem ali posameznikom, ki se rekorda lotevajo. |
Kaj je rekord? Guinnessova knjiga rekordov priznava le svetovne rekorde, ne priznavajo državnih rekordov in dosežkov. Biti morajo merljivi: najhitrejši, najdaljši, najvišji, najkrajši, največji, najtežji, najstarejši ... Temeljiti morajo na eni sami spremenljivki – lahko je le najhitrejši avto ali najdaljše potovanje, nikoli ne more biti najdaljše potovanje v najhitrejšem avtomobilu. Pri vsakem rekordu mora obstajati možnost, da ga kdo podre. Vse drugo je prepuščeno vaši domišljiji. |