Kako poskrbeti 
za lepa stara leta?

Prvi korak je zavedanje vsakega posameznika, da mora sam čim prej začeti skrbeti tudi za leta, ko ne bo več zaposlen. Časi, ko je varčevanje v okviru Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) – tako imenovani prvi pokojninski steber – zadoščalo za primeren in dostojen pokoj, so minili že pred desetletjem.

Demografska slika Slovenije se dramatično spreminja. Dejstvo je, da tudi Slovenci živimo dlje, smo v povprečju vedno starejši, vedno več je upokojenih in manj delovno aktivnih. Generacije, ki s svojimi prispevki zagotavljajo pokojnine predhodni generaciji, so vedno manjše in že dolgo premajhne, da bi dopuščale brezskrben spanec.

Leta 1980 je bilo razmerje med upokojenci in zaposlenimi 1:4, to pomeni, da so za enega upokojenca delali kar štirje zaposleni. Danes pa je že 1:1,38. Zaradi takšnega razmerja med ljudmi v pokoju in zaposlenimi se pokojnine znižujejo in ne zadoščajo več za ohranitev primernega življenjskega standarda po upokojitvi. Da bi bil ta primeren, bi morale znašati okoli 70 odstotkov neto plače. Povprečne pokojnine v Sloveniji v letu 2013 pa so znašale 56,6 odstotka neto plače.

Vsakdo, ki želi doseči optimalno pokojnino, mora poleg varčevanja v prvem pokojninskem stebru, kamor zaposleni skupaj z delodajalci prispevajo sredstva za pokojninsko blagajno Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, še dodatno varčevati.

Pokojninski sistem v naši državi, poleg obveznega varčevanja v prvem pokojninskem stebru (ZPIZ), omogoča še varčevanje v drugem in tretjem.

Drugi pokojninski steber so vplačila za dodatno pokojninsko zavarovanje in je namenjen vsem, ki so že vključeni v prvega ali so uživalci pravic iz prvega stebra. Dodatno pokojninsko zavarovanje je temeljna oblika varčevanja in je davčno stimulirano.

Samo za dodatno pokojninsko varčevanje velja posebna davčna olajšava. Vplačane premije namreč delodajalcu znižujejo davek na dohodek pravnih oseb, vplačilo premije pa je oproščeno plačila prispevkov za socialno varnost in dohodnine. Posamezniki, ki se sami odločijo za to obliko varčevanja, pa lahko vplačane premije uveljavljajo kot davčno olajšavo pri dohodninski napovedi. Tako posameznik kot podjetja lahko višino vplačane premije tudi prilagajajo svojim trenutnim finančnim zmožnostim. Omejen je namreč samo najvišji znesek, ki znaša 5,84 odstotka bruto plače in ne več kot 2918 evrov na leto ter je predmet davčne olajšave. V primeru nezmožnosti vplačevanja se lahko vplačila začasno prekine, a tudi tedaj se sredstva še naprej obrestujejo. Vplačana vsota je v dobi varčevanja dedna, v dobi izplačevanja pa je dedovanje odvisno od izbire dodatne pokojnine.

Tretji pokojninski steber zajema različne oblike rentnih varčevanj oziroma zavarovanj, namenjenih povečanju socialne varnosti. V nasprotju z drugim zanj ne veljajo davčne olajšave.

Kaj je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje?

Dodatno pokojninsko zavarovanje je pomembna oblika varčevanja za dodatno pokojnino, saj omogoča dostojno rento, ki bo zapolnila pokojninsko vrzel. Je varna oblika varčevanja, saj je zakonsko predpisana višina minimalnega zajamčenega donosa, ki jo morajo dosegati pokojninske družbe in zavarovalnice.

Lahko se sklene kolektivno, kjer je posameznik v zavarovanje vključen prek delodajalca, ali individualno, ko se oseba odloči za individualno vplačevanje premij v pokojninski načrt.

Največja prednost dodatnega pokojninskega zavarovanja je postopno dolgoročno varčevanje, za katero je vplačnik, bodisi podjetje bodisi posameznik, nagrajen z davčno olajšavo. Podjetja, ki zaposlenim vplačujejo dodatno pokojninsko zavarovanje, od teh premij ne plačujejo nobenih davkov in prispevkov. Pri dodatnem pokojninskem zavarovanju se tudi majhni privarčevani zneski čez 30 ali 40 let bogato obrestujejo.

Pomoč pri izbiri

Ključne vsebine pri izbiri upravljavca so:

– varnost/kapitalska ustreznost,

– preglednost poslovanja (vzajemni pokojninski skladi vodijo stanje na kapitalskem računu posameznika v enotah premoženja in posameznik vsak mesec natančno ve, koliko sredstev ima na računu, vključno s pripadajočim donosom),

– stroški upravljanja (vstopni stroški, upravljavska provizija),

– obseg zagotavljanja zajamčene donosnosti (skladno z zakonskim minimumom ali več).

Ključni kazalnik finančne moči upravljavca in sposobnosti izpolnjevanja jamstva za izplačila privarčevanih sredstev zavarovancem je njegova kapitalska ustreznost, to je razmerje med kapitalom in sredstvi v upravljanju. Vsi upravljavci nosijo del tveganja pri upravljanju pokojninskih skladov, saj morajo, če sredstva posameznika ne dosegajo njihove zajamčene vrednosti, primanjkljaj pokriti neposredno iz lastnega kapitala oziroma lastnih sredstev. Višja kapitalska ustreznost pomeni višjo stopnjo varnosti za zavarovance.

V Sloveniji je veliko izvajalcev dodatnega pokojninskega varčevanja. Iz tabele je razvidno, kateri so, kakšne tržne deleže dosegajo na trgu dodatnih pokojninskih zavarovanj, koliko imajo zavarovancev in koliko sredstev. Vse to so pomembna merila, ki so v pomoč pri izbiri izvajalca dodatnega pokojninskega zavarovanja.