Kako odrešilna bo 
sprememba DDV?

LJUBLJANA – Naša vlada je, kot čivkajo že ptički v krošnjah dreves, minuli četrtek določila besedilo novele zakona o DDV oziroma predlagala dvig DDV z 8,5-odstotne »v splošno stopnjo«. Po novem naj bi bili z 20-odstotno stopnjo DDV, točno, obdavčeni časniki in revije, komunalne storitve in uporaba športnih objektov, pa hrana za male hišne ljubljenčke ter »friziranje« v brivnicah in česalnicah itn.

Nekdanji generalni direktor Davčne uprave Republike Slovenije (Durs) Ivan Simič je že pred nekaj dnevi opozoril, da bi bilo, če že, kvečjemu smotrno dvigniti zgornjo stopnjo davka na dodano vrednost (DDV), ne pa destimulativno dvigovati spodnjo stopnjo tega davka in povečevati stisko že tako ali tako najbolj ogroženih državljanov (državljanov z nižjimi in najnižjimi dohodki).

Nekateri bi še drzneje

Še sreča, bo kdo rekel, da se jim v vladni koaliciji do zdaj še ni uspelo povsem uskladiti, katero kategorijo ali kategorije davčnih zavezancev kaže udariti po žepu z dvigom DDV, niti za koliko. Zaradi tveganj, ki spremljajo prav gotovo dobronamerno ukrepanje vlade (zaradi predvidljivih posledic domnevno protikriznega dvigovanja DDV), se je prav tako odzval tudi Olimpijski komite Slovenije. Drastično višji davek na dodano vrednost za storitve športnih centrov (z 8,5 odstotka naj bi ga dvignili na 20) bo, so opozorili iz OKS, imel škodljive posledice za slovenski šport. Ker? Ker uporaba športnih objektov pač spada med osnovne pogoje za resn(ejš)o ukvarjanje s športom, bodisi za vrhunske športnike bodisi za rekreativne. In tudi Evropska komisija zagotovo ni brez razloga v beli knjigi o športu zapisala, da želi »zaradi pomembne družbene vloge, ki jo ima šport«, ohraniti možnosti za nižjo stopnjo DDV na tem področju.

Kakor koli, večina članov parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko, ki mu predseduje poslanec SDS mag. Andrej Šircelj, je za prvo obravnavo pripravila vladni predlog besedila novele zakona o davku na dodano vrednost, ki naj bi predvidoma začela veljati 1. januarja prihodnje leto oziroma potrdila njegovo ustreznost. Pa ne samo to: nekateri koalicijski poslanci so v razpravi celo poudarjali, da bi bila vlada lahko tudi drznejša pri poenostavljanju administrativnih obveznosti davčnih zavezancev in zmanjševanju dozdajšnjih administrativnih obremenitev Dursa.

Drži, tudi Srbi, Hrvati in Madžari so se že odločili za spremembo DDV – v Srbiji so, denimo, zgornjo stopnjo DDV zvišali na 20 odstotkov –, je pa tudi res, da predstavniki slovenskih podjetij politiko skoraj soglasno opozarjajo, da bi bilo najprej treba z ustreznimi ukrepi zmanjšati stopnjo brezposelnosti ter zagotoviti povečanje naložb in gospodarske rasti. Ne pa z drugačnim DDV tvegati zmanjševanja kupne moči prebivalstva ter upadanja povpraševanja in porabe.