Čeprav so statistike vse bolj črne, v začetku leta se je namreč delež brezposelnih mladih v starosti od 15 do 29 let povzpel čez 26 odstotkov, so med nami tudi mladi, ki jim je uspelo. Pred dnevi so jih zbrali na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer imajo ameriško licenco TEDx.
»Namen dogodka je širiti ideje, ki navdušujejo, in začutiti pogum družbe. TEDxFDV prav tako želi razširiti prepoznavnost koncepta TED med študenti in TEDx razširiti tudi v akademsko okolje. Rdeča nit letošnjega TEDxFDV je »pogUM«, s čimer želimo v študentih vzbuditi pogum, da sledijo svojim sanjam in poslušajo sebe,« so zapisali organizatorji. Kot je povedala prva med uspešnimi mladimi, Katja Bidovec, takšnih pri nas sploh ni malo, saj so imeli tudi na FDV najprej v izboru 100 tistih, ki jim je uspelo že v mlajših letih. Nato so izbor najprej skrčili na 30 najzanimivejših in na koncu prisluhnili le sedmerici. Nekaterim lahko tudi vi. Morebiti najdete pot do uresničitve svojih ambicij.
Katja Bidovec: »Le s pogumom stvari premikamo naprej«
Strast Katje Bidovec je fotografija. Seveda ni bila od nekdaj uspešna, priznava, da ji je »sprva manjkalo znanja, predvsem pa kriterijev, po katerih danes sodim svoje fotografije«. Mejnik, ko je njen fotografski hobi prešel v obsesijo, je leto 2010, ko je kot študentka medijskih komunikacijskih študij izbrala predmet fotografija. »Zakaj, ni enoznačnega odgovora, kaj šele, da bi bil odgovor racionalen. Fotografiram zaradi sebe. Zmotno je meniti, da je fotograf zgolj tisti, ki pritiska na sprožilec in pozna vse gumbe.«
Njena formula za uspeh: »Osebni stil je cilj oziroma bistvo. Pot izbere vsakdo sam. Pomembna pa sta tako um kot pogum. Pozabiti ne smemo niti na srce, ki je logična izpeljanka obeh komponent. Saj če nekaj delamo s srcem, s tem tudi živimo. Pogum in um sta, če v življenju ne hodimo z glavo skozi zid, nerazdružljiva pojma. Kar ne pomeni, da zagovarjam življenje v varnem mehurčku, obratno, le s pogumom stvari premikamo naprej ne glede na to, na katerem področju delujemo. Tudi za moja potovanja je včasih potreben kanček poguma.«
Kam jo vodi pot in kje so ljudje najbolj fotogenični, pa na posnetku.
Nenad Kojić: »V bistvu živimo življenje debelih hišnih mačk«
»Sem sodobni divjak. Živim divjaško življenje v 21. stoletju. Moja strast je proučevanje človeške živali,« pravi osebni trener Nenad Kojić. »Tudi človek je samo žival, vsi mi pa smo samo opice v lepih oblekah. Pravim, da je ta opica udomačena, ker ne živimo več v tujini kot nekoč. Življenje v civilizaciji je naš živalski vrt, ker je ugodnejše. A za to plačujemo visoko ceno. Odtujeni od narave gojimo slabe navade. Šibki smo in vedno manj sposobni preživeti zase. V bistvu živimo življenje debelih hišnih mačk. Zato moramo postati spet bolj divji, če želimo biti zdravi in funkcionalni. Divja žival je zdrava žival.«
Nenad živi divjaško življenje. Poglejte, kako mu to kljub pametnemu telefonu uspeva tudi, čeprav ne živi v gozdu. Kako sta s fotografom Mirom Majcnom prišla v nemirnem Egiptu do hotela, potem ko sta zamudila policijsko uro, v posnetku.
Matic Bitenc: »Mene moti veliko stvari«
Posebna je pot Matica Bitenca, ki priznava: »Mene moti veliko stvari. Pa nisem kakšen kolerik ali posebej živčen človek.« Opazi stvari, ki jih povprečneži ne. Denimo termostat, upravljanje katerega mu po dveh branjih priročnika ni bil jasen, ali neumne znake in nefunkcionalnost, ki jo vsak dan gledamo na parkomatih: »Na vrhu imamo za eno stran navodil, štirivrstični ekran, ki se bolj slabo vidi, štiri gumbe, od katerih sta dva za plačilo. Izbira jezika je označena v slovenščini. Sploh si ne predstavljam, kako bi kakšen turist to razumel.«
Danes ima termostat skoraj gotovo brez gumbov in še telefonsko aplikacijo. Pravi, da je najgroznejše, kadar je ljudem vseeno: »Ko te nekaj moti, moraš nekaj narediti. Ne gre vedno, a take frustracije so najboljši razlog, da začneš nekaj novega, zagonsko podjetje ali družbeno gibanje.« Ob klišejih in krilaticah se mu dvigne, pa ne v smislu erekcije, ampak bruhanja. Prisluhnite, zakaj je krilatica »počni, kar imaš rad«, civilizacijski luksuz.
Damir Črnčec: »Ko je morje razburkano, biti na vrhu ne pomeni uživanje«
»Mladi so lahko pogumni vodje. Jaz sem dokaz tega. Živ dokaz, da je lahko tako in da je lahko ta pot zelo zanimiva,« pravi Damir Črnčec, ki je pri 26 letih prevzel vodenje kontingenta slovenske vojske na Cipru. Po njegovem se morajo mladi, ki želijo biti vodje, zavedati, da živimo v času sprememb: »Če se ne spreminjamo, zaostajamo. Stagniranje pa pomeni, da drugi napredujejo, ti ostajaš na mestu in s tem nazaduješ.« Tako morajo ravnati mladi, ki želijo biti vodje. Ko je morje mirno, je vsak lahko kapitan, pravi angleški pregovor. Težavi nastopijo, ko ni več tako, ko se začne dogajati valovanje, bodisi na osebni bodisi na profesionalni ravni. »Ko je morje razburkano, biti na vrhu ne pomeni uživanje. Ključno je vodenje z zgledom. Če zahtevaš od svojega podrejenega, da je v službi 10 ur, moraš biti ti 12,« meni Črnčec.
Njegov moto je dvojna odgovornost, kaj to pomeni, pa si oglejte na posnetku.
Katja Horvat: »Bojevniški duh mi ne da, da si ne bi od blizu ogledala, kako nastaja revolucija«
»Od nekdaj so me zanimale zgodbe,« začetek svojega kariernega vzpona opisuje poročevalka s kriznih žarišč na Pop TV Katja Horvat. Oguljena fraza, da slika pove več kot tisoč besed je zanjo mantra. «»Morda me prav zato vleče na ta nemirna območja, kjer se zdi, da je slika še toliko močnejša in ne potrebuje dodatnega pojasnila. Na začetku poti so mi starejši novinarski kolegi položili na srce: Ko sliki vzameš zvok, mora povedati vse,« pravi Katja, ki je pred tremi leti poročala iz nemirnega Egipta, pred meseci pa se je proslavila s poročanjem iz nemirne Ukrajine.
»Bojevniški duh mi ne da, da si ne bi od blizu ogledala, kako nastaja revolucija, kako nastajajo spremembe, kje je tista iskrica, ki se vžge v nekom, da se poda na ulico in začne spreminjati svet,« opisuje svoje občutke reporterka, ki je začela svojo pot z gledanjem televizije.
