Čista voda je brez vonja in okusa, a v naravi poleg vodika in kisika vsebuje še različne druge snovi – raztopljene pline, anorganske in organske snovi ter mikroorganizme, ki so lahko naravnega izvora ali posledica ravnanja ljudi. Zaradi naraščanja števila prebivalstva, urbanizacije in razvoja je njena kakovost ogrožena po vsem svetu, pravijo na Sektorju za kakovost voda pri Agenciji RS za okolje (Arso). »V pitni vodi so lahko strupene snovi in nezaželeni mikroorganizmi, ki lahko povzročajo različne bolezni, kemična onesnaženja ogrožajo rastline in živali v vodotokih, jezerih in morju, v kmetijstvu se uporabljajo velike količine gnojil in sredstev za zatiranje škodljivcev in plevelov, ki se spirajo v podzemne in površinske vode, s cest in urbanih površin pa se prav tako spirajo nevarne kemikalije.« Res je sicer, da ima voda v naravi sposobnost samočiščenja, a na to se ne gre zanašati, saj obstaja tudi veliko strupenih snovi (kadmij, živo srebro, poliaromatski ogljikovodiki), ki se razgrajujejo počasi ali pa sploh ne, kar je velik problem, opozarjajo.
Evropska skupnost je leta 2000 sprejela Direktivo o vodah, s katero želi doseči dobro kemijsko in ekološko stanje voda do 2015. Leta 2007 je Arso, ki je med drugim odgovoren za spremljanje in ocenjevanje stanja kakovosti voda pri nas, na vseh vodnih telesih površinskih in podzemnih voda po zahtevah evropske direktive vzpostavil drugačen pristop monitoringa (spremljanja stanja). Pri pripravi programa monitoringa analizirajo podatke o emisijah različnih snovi v vodo, rabi zemlje, presežkih dušika, uporabi fitofarmacevtskih sredstev ter podatke iz preteklih let monitoringa. Pod drobnogledom so predvsem vodna telesa, za katera z analizo obremenitev ocenijo, da so problematična (npr. Murska kotlina). Ta pregledujejo vsako leto, preostala redkeje. Programi monitoringov obsegajo spremljanje kakovosti rek, jezer in morja, podzemnih voda ter območij s posebnimi zahtevami. Bistvena novost, ki jo je uvedla Direktiva o vodah, je ocenjevanje ekološkega stanja površinskih voda; strokovnjaki redno merijo in ocenjujejo, v kolikšni meri sta se spremenila struktura in delovanje nekega vodnega ekosistema oziroma sestava bioloških združb v primerjavi z naravnim stanjem.
Najslabše na severovzhodu
Kakšna je torej kakovost voda v Sloveniji? V primerjavi z razvitimi državami je v evropskem vrhu. Eden od razlogov je brez dvoma ta, pravijo strokovnjaki, da večina rek izvira na ozemlju Slovenije; le približno 22 odstotkov vodotokov je daljših od 25 kilometrov. »Vendar to nikakor ne pomeni, da v Sloveniji ni problemov tako s kakovostjo površinskih kot tudi podzemnih voda. Posamezne odseke rek še vedno obremenjujejo prevelike količine industrijskih in komunalnih odplak in so zato znatno ali celo čezmerno onesnaženi. Onesnažene so tudi podzemne vode, ki so v Sloveniji glavni vir pitne vode. Podzemne vode so obremenjene predvsem z nitrati in pesticidi, lokalno pa tudi s kloriranimi organskimi topili. Onesnaženje je najbolj izrazito v severovzhodnem delu Slovenije in v okolici Celja,« so ugotovili na Arso. Ukrepi za ohranjanje in izboljšanje kakovosti vodnih virov, na primer izgradnja čistilnih naprav in obratov z boljšo tehnologijo, so največkrat povezani z velikimi finančnimi stroški. »Zaprtja obratov, prepovedi rabe posameznih nevarnih snovi ali drugi omejevalni ukrepi, ki prav tako lahko pripomorejo k izboljšanju stanja vodnega okolja, pa vplivajo na gospodarstvo in s tem tudi na življenjski standard prebivalcev.«
A kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), morajo upravljavci javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo (vodovodov) redno skrbeti za varnost oziroma zdravstveno ustreznost pitne vode, zato lahko zlasti uporabniki velikih vodovodnih sistemov brez skrbi uporabljajo vodo, ki priteče iz pip (seveda ob predpostavki, da je hišna vodovodna napeljava brezhibna). Če so mejne vrednosti presežene, mora namreč upravljavec v skladu s priporočili NIJZ oceniti, ali pomenijo nevarnost za zdravje ljudi, in se z ustreznimi ukrepi takoj lotiti odprave neskladnosti. Kadar voda ogroža zdravje ljudi, mora uporabnike obvestiti, da je uporaba vode omejena (in jo je treba, denimo, prekuhavati) ali prepovedana. Aleš Petrovič, zdravnik specialist higiene z NIJZ, poudarja, da so edini pravi naslov za posredovanje informacij o kakovosti pitne vode upravljavci vodovodov, ki jim pravi prodajalci vode, zato naj se ljudje s tovrstnimi vprašanji čim pogosteje obračajo na njih.
Kopalne vode
Ker se bližajo počitnice, nas seveda zanima, kakšna je kakovost naših 48 kopalnih voda – to so odseki na nekaterih rekah, jezerih in morju, namenjeni kopanju. Na Arsu pravijo, da ustreza standardom za kopalne vode in je primerljiva s kakovostjo tovrstnih voda v drugih delih Evrope. Vedeti pa je treba, da kljub ustreznosti za kopanje taka voda ni primerna za pitje ali pranje sadja, po kopanju se je priporočljivo oprhati. Stanje kopalnih voda na morju je stabilnejše kot na celinskih vodah; na te vode bolj vplivajo hidrološke in vremenske razmere.
Kaj priteče iz pip?
V Sloveniji je skoraj 90 odstotkov prebivalcev vključenih v oskrbo s pitno vodo, za katero so znani podatki o njeni kakovosti. Kakovost je močno odvisna od velikosti oskrbovalnega območja oziroma vodovoda. Veliki in srednji vodovodi imajo praviloma kakovostno pitno vodo in ustrezno strokovno upravljanje. Mikrobiološka, zlasti fekalna, onesnaženost je najbolj problematična pri malih vodovodih, še posebno pri najmanjših, ki oskrbujejo od 50 do 500 ljudi. Na nekaterih območjih Slovenije so v pitni vodi tudi nekoliko presežene koncentracije nitratov in pesticidov. (Vir: NIJZ)
