LJUBLJANA – Odbor DZ za delo je na drugi obravnavi potrdil predlog zakona o delovnih razmerjih (ZDR), obrtno-podjetniška zbornica (OZS) pa še vedno opozarja na nekatera odprta vprašanja, kot so denimo plačan odmor za malico, odpovedni roki in odpravnine ob upokojitvi.
Problem je nekonkurenčnost
Alojz Selišnik, pogajalec v skupini socialnih partnerjev za reformo trga dela pri OZS, je izpostavil problem slovenskega gospodarstva, ki je po mnenju OZS precej večji od segmentacije dela in fleksibilnosti. Kot so zapisali v izjavi za javnost, problem vidijo predvsem v nekonkurenčnosti, saj le močno konkurenčna podjetja lahko tudi zaposlujejo in delavcem ponudijo zadovoljiv standard. »ZDR je 'močan zakon' in na neki način močno določa tudi poslovni model, ki ga imamo v podjetjih. In če je poslovni model v podjetjih pretog, delavci in podjetja niso konkurenčna. Nisem prepričan, da smo dosegli rezultat, ki ga slovensko gospodarstvo v luči potenciala zaposlovanja, potrebuje,« še opozarja Selišnik. Za dosego večje konkurenčnosti bi bilo po mnenju OZS treba znižati stroške dela oz. povečati produktivnost.
Kaj predlaga OZS?
OZS predlaga odpravo odpravnin ob upokojitvi, če pa delavcu odpravnina pripada, smo ves čas izhajali iz predpostavke, da se uporabi zgolj kriterij delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Po predlogu zakona bi delavcu pripadala odpravnina ob upokojitvi, če je bil pri zadnjem delodajalcu zaposlen najmanj 5 let, kar pa ni bilo usklajeno s socialnimi partnerji. Naš predlog je, da se odpravnina plača iz osebnega računa. Nihče ne upošteva tudi dejstva, da je zaposlovanje delodajalcev prostovoljno. Če imamo zakon, ki delodajalca drži za vrat, po drugi strani pa pričakujejo od njega, da bo zaposloval, se to ne bo zgodilo. »Če bomo dražíli delavca na način, da mu bomo dajali odpravnine za določen čas, delodajalci ne morejo več zaposlovati. Marsikdo se danes brani posla, da mu sploh ne bo treba zaposlovati. Število brezposelnih pa se veča,« poudarja Selišnik. »Delovnopravna zakonodaja je pri zaposlovanju in odpuščanju tako toga, da se lažje ločiš od žene kot od slabega delavca,« je nazoren Selišnik. S tem predlogom po mnenju OZS ne bomo dobili želene fleksibilne varnosti, ampak drago togost.
Neusklajeni odpovedni roki in odpravnine ob upokojitvi
Na pogajanjih so bili zlasti izpostavljeni agencijski delavci, saj predlog zakona predvideva, da število napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 25 % števila zaposlenih delavcev pri uporabniku, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. V omejitev naj se ne bi šteli delavci, ki so pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaposleni za nedoločen čas. Tovrstna omejitev se po predlogu zakona ne bi uporabljala za manjšega delodajalca. Neusklajeni so ostali tudi odpovedni roki in odpravnine ob upokojitvi, o katerih se bodo pogovarjali na jutrišnjih pogajanjih, ko bo prisoten tudi minister Vizjak.
Vračanje dobrih kadrov iz tujine
OZS sicer predlaga nekatere posebnosti za male delodajalce, na primer: preproste delovne pogodbe in hitre postopke brez pravnih dilem, enotne odpovedne roke 30 dni, odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca bi bila možna z navedbo razloga, odpravnina bi bila praviloma z osebnega računa (uvedba osebnih računov, kamor vplačuje delodajalec, delavec in država, uporabi se v primeru odpovedi delovnega razmerja, dokončno pa se izplača ob odhodu v pokoj), ukinitev dodatka na delovno dobo (sredstva naj se raje namenijo za stimulacijo uspešnih), ukinitev odpravnine ob upokojitvi (izplača se stanje na osebnem računu), zniževanje prispevkov za starejše, nižji prispevki za tiste, ki vstopajo na trg dela, plačana malica naj bo v prostem času delavca in ne v delovnem času, maksimiranje letnega dopusta, prevoz na delo pa naj se ureja z olajšavo pri dohodnini. V OZS so prepričani, da bi s temi ukrepi dosegli enako konkurenčnost za vse na trgu dela, delodajalci bi zaposlovali kader, s katerim bi bili na trgu uspešnejši, in se ne bi bali na novo zaposlovati, ko bi primanjkovalo delavcev, polet tega bi ponudili boljše razmere dela in dodatne bonitete, najboljši kadri pa bi se začeli vračati iz tujine.
