Več kot deset let pokojninskega varčevanja v drugem pokojninskem stebru je dovolj dolgo obdobje, da lahko ocenimo, kako donosni so naši pokojninski skladi, kako znajo upravljati sredstva njihovi upravljavci in kaj pokaže primerjava uspešnosti upravljanja s tujimi pokojninskimi skladi.
Naložbeno politiko za omenjene sklade, ki je bila predvsem zaradi zagotavljanja zajamčene donosnosti zelo konservativna, je v Sloveniji določal zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1. Posebne strokovne polemike je sprožal predvsem navzgor omejen delež delniških naložb, ki za dolgoročna varčevanja ni primeren, a omogoča bolj dinamično in posledično tudi donosnejšo naložbeno politiko. Znašal je zgolj 30 odstotkov sredstev sklada. Z vključevanjem mešanih obvezniško-delniških vzajemnih skladov v portfelj sklada pa se je delež lastniških naložb teoretično lahko zvišal do največ 50 odstotkov. To je omejitev, ki je na dolgi rok onemogočala doseganje višjih donosov pokojninskega varčevanja.
Naložbena politika v preteklih desetih letih
Po ugotovitvah slovenske zavarovalniške stroke v Zborniku prispevkov 20. dnevov slovenskega zavarovalništva so v obdobju od ustanovitve do leta 2012 imeli slovenski vzajemni pokojninski skladi v lastniške naložbe investirane razmeroma nizke deleže. Vrh je bil dosežen, tik preden se je leta 2008 začela finančna kriza, in je znašal okoli 10 odstotkov. Kljub temu so bile ustvarjene donosnosti razmeroma ugodne in so na letni ravni v povprečju znašale približno pet odstotkov. Največja omejitev za doseganje višjih donosnosti je bila zakonska zahteva po zagotavljanju zajamčene donosnosti, kar je imelo za posledico nizke deleže lastniških naložb v portfeljih skladov.
Dosežene letne donosnosti so bile dokaj dobre, čeprav so bili deleži lastniških naložb nizki. Povprečne letne donosnosti vzajemnih pokojninskih skladov so v obdobju od 2002 do 2012 znašale približno pet odstotkov, kumulativna donosnost pa skoraj 70. Donosnost v 2008. pomembno izstopa, saj so takrat povprečni vzajemni pokojninski skladi imeli največji delež delnic, hkrati pa se je to leto začela finančna kriza in pozneje še recesija.
Pričakovane donosnosti po novem
Novi pokojninski zakon, ki je začel veljati s 1. januarjem 2013, omogoča izvajanje drugačne, bolj dinamične in posledično bolj donosne naložbene politike. Uvaja namreč sklade življenjskega cikla, ki jih tujina pozna že več kot 25 let. Ti varčevalcem in pokojninskim skladom v primerjavi s prejšnjim sistemom omogočajo doseganje višje povprečne donosnosti. Če se v zajamčenem podskladu pričakuje donosnost malo pod petimi odstotki na leto, se pri izvajanju politike življenjskega cikla pričakuje približno šest odstotkov čez dolgo časovno obdobje, kar potrjujejo tudi dejansko dosežene donosnosti pri tujih upravljavcih pokojninskih skladov.
