Kako do primerne pokojnine

LJUBLJANA – »Če je posameznik konec 18. stoletja v povprečju pričakoval, da sploh ne bo prejemal pokojnine, lahko danes moški v Sloveniji pričakuje, da bo pokojnino prejemal v povprečju šestnajst let, ženska pa triindvajset! Povprečen Slovenec ima petintrideset let delovne dobe, pokojnino pa prejema devetnajst let. Povprečna starost Slovencev pa še kar narašča,« pravi Janez Kranjc, izvršni direktor Prve osebne zavarovalnice, d. d.

Delež starejših od 65 let se je v obdobju 1990-2015 povečal z 10,6 na 17,9 odstotka. Projekcija prebivalstva EUROPOP2013 kaže, da bo takšna 2060. v Sloveniji že skoraj tretjina prebivalstva. Število starejših se bo glede na delovno sposobne torej več kot podvojilo. To je zapisano tudi v naši Beli knjigi o pokojninah, ki predstavlja osnovni dokument za snovanje pokojninskega sistema. Po tem scenariju naj bi se izdatki za starejše v Sloveniji leta 2060 povečali s sedanjih 24,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 31,5 odstotka, izdatki za pokojnine pa z 11,8 odstotka na 15,3 odstotka BDP. Več starejših, ki prejemajo pokojnine, in manj mladih, ki vplačujejo v pokojninski sistem, sta ključni težavi. Pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja bodo brez dodatnega varčevanja pomenile padec življenjskega standarda.

Na treh stebrih

Slovenski pokojninski sistem trenutno sloni na treh stebrih – prvega predstavljajo pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Drugi je nekakšno dopolnilo prvemu in je po mnenju nekaterih strokovnjakov razmeroma ugoden in organiziran način dolgoročnega varčevanja za starost, ki ga država spodbuja z davčnimi stimulacijami. Je nekakšen podaljšek obveznega sistema, ki ga upravljajo zasebni izvajalci, vanj pa prispevke večinoma vplačujejo delodajalci.

Seveda bo morala država še marsikaj postoriti, da bo varčevanje zunaj prvega stebra še privlačnejše, denimo z dodatnimi davčnimi olajšavami na strani delodajalca in delojemalca. Tako povečana finančna varnost starejših je skoraj edina rešitev, da breme staranja populacije in s tem povezana socialna problematika ne bosta v celoti ali večini padli na pleča države. Državi mora biti vsekakor v interesu, da spodbuja tako varčevanje v drugem kot tudi v tretjem stebru.

Za druga dva stebra poznavalci pravijo, da je varnost naložb odvisna od izbire naložbene politike in izvajalca. Večina ponudnikov v obeh stebrih je strogo reguliranih, tako da morajo glede naložbene politike in kapitalskih zahtev izpolnjevati visoke zahteve. Zakonodaja celo dodatno zaostruje kapitalske zahteve tudi za izvajalce pokojninskih zavarovanj drugega stebra.

Pokojninska vrzel

Kako pogosto pa se v Sloveniji odločamo za dodatna pokojninska zavarovanja? Mag. Maja Benko, izvršna direktorica življenjskih in pokojninskih zavarovanj v zavarovalnici AS, pravi, da se je pri nas za prostovoljno dodatno pokojninsko varčevanje odločilo že več kot 500.000 ljudi, ki so v pokojninsko varčevanje vključeni prek delodajalcev. »Nezavarovan pa je še vedno velik del prebivalstva, predvsem mladi. Avtorji Bele knjige izpostavljajo nujnost varčevanja v drugem pokojninskem stebru; vsaj štiri odstotke bruto-bruto mesečne plače mora posameznik prihraniti, da bi lahko prejel okoli deset odstotkov višjo pokojnino.«

»O svoji starosti moramo razmišljati takoj, ko se zaposlimo, saj odgovorni odrasli poskrbijo zase v vseh okoliščinah. Usmeritev v dodatno pokojninsko varčevanje, ki nam ob pravočasnem začetku varčevanja zagotovi zapolnitev pokojninske vrzeli (razlika med osnovno pokojnino in plačo pred upokojitvijo), kar nam omogoča, da lahko tudi po upokojitvi ohranimo enak življenjski standard,« meni Janez Kranjc.

Na mladih pokojnina stoji

»Mladi se večinoma ukvarjajo z danes in jih ne zanima dogajanje čez 30, 40 let. Rešujejo stanovanjsko vprašanje, iščejo službo, ustvarjajo družino,« pojasni Benkova in doda, da tudi brezposelnost mladih veliko pripomore k temu, da se v pokojninsko blagajno steka manj denarja. Zato bi se morali pokojninske reforme lotiti čim prej. »Ko govorimo o pokojninski reformi, govorimo o mladih, ki temu sistemu ne zaupajo. Treba jim ga je približati, tako da bodo razumeli, kaj jim prinaša, ko bodo stari,« je prepričana sogovornica.

»Naša pokojninska blagajna bo vzdržna le do leta 2030, po tej prelomnici pa naj bi po nekaterih ocenah pokojnine znašale le okoli 30 odstotkov plače,« ocenjuje trdnost prvega stebra Benkova in doda, da bi morale biti pokojnine, ki jih bomo prejemali čez 10 ali 20 let, naša skupna skrb. »Bolj bomo odlašali, bolj bodo posegi ostri. Vsekakor pa je pomembno, da delodajalce in zaposlene spodbujamo, da se čim prej vključijo v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki je potrebno za dostojno življenje po upokojitvi.«

Kako si torej zagotoviti kakovostno jesen življenja? »Pokojnina, ki jo prejemamo od države, je dosmrtna. Tako kot pokojnina iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Obe skupaj bi ob ustreznem znesku varčevanja morali v povprečju zagotavljati od 70 do 80 odstotkov plače. Zavarovanje, s katerim bomo poskrbeli za finančno varnost ob upokojitvi, lahko sklenemo, če je pred nami daljše aktivno delovno obdobje in tudi če nismo več na začetku delovne poti. Do upokojitve lahko z rednim varčevanjem pravočasno poskrbimo, da bomo kot upokojenci vsak mesec prejemali dodatno pokojnino in še naprej uživali v tistem, kar nas veseli, ter istočasno finančno razbremenili svoje otroke,« pravi Kranjc.