IZLET

»Kak je tam v Oplotnici«

Objavljeno 02. maj 2014 19.20 | Posodobljeno 02. maj 2014 19.21 | Piše: Drago Medved

Zgodbo krajev pod Pohorjem je skoraj nemogoče začeti brez Jurija Vodovnika in njegovih pesmi iz koša.

Podružnična cerkev sv. Miklavža. Foto: Drago Medved

Tako je pel Jurij Vodovnik, ki je napisal še tole: »Z Oplotniškega mesta je b'la nareta cesta. Od te Lokanje poharske, kjer vozjo deske dol po njej …« Skoraj nemogoče je začeti zgodbo kakšnega kraja pod Pohorjem brez Vodovnika. Njegov duh še živi in ti kraji so starosvetni tudi zaradi njega in njegovih pesmi iz koša. Oplotnica je star in slikovit kraj, ki se prej omenja kot Čadram, čeprav se držita skupaj. Z avtoceste zavijete v Tepanje in boste prišli v Oplotnico bodisi s konjiške bodisi z bistriške strani, ne morete zgrešiti.

Krajevno ime je izpeljano iz prvotnega vodnega imena (hidronima) Oplotniščica prek nepotrjenega krajevnega imena Oplot, narejenega iz občnega imena oplòt v pomenu plot, ograja. V starih listinah se kraj prvič omenja v besedilu leta 1182. Velika župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika obvladuje celotno veduto. V župnišču boste našli dekana Romana Štusa, prijaznega gospoda, ki vam bo prav rad pokazal cerkev in povedal marsikaj zanimivega. Zrasla je med letoma 1895 in 1899. V oltarju so slika sv. Janeza Krstnika in skulpturi celjskega škofa Maksimilijana iz 3. stoletja ter Mohorja, patrona oglejskega patriarhata. Tu so tudi kipa sv. Cirila in Metoda ter še stranski oltarji in prižnica. Celotno cerkev je med letoma 1908 in 1910 poslikal kranjski slikar Matija Bradaška. V južnem oknu prezbiterija sta naslikana dobrotnika cerkve, knezoškof dr. Ivan Napotnik ter kanonik in zgodovinar dr. Jože Pajk.

V Oplotnici si vsekakor velja ogledati graščino, ki jo obnavljajo

V 11. stoletju so jo zgradili oplotniški gospodje. Leta 1182 so jo v dar od vojvode Traungavskega dobili žički menihi. V prvih letih 17. stoletja so kartuzijani pozidali sedanji dvorec in ga imeli v posesti vse do 1782., ko je cesar Jožef II. z dekretom ukinil samostan. Leta 1826 je graščino od verskega sklada kupil knez Weriand von Windischgrätz in v lasti te rodbine je bila vse do konca druge svetovne vojne oziroma do 1945., ko je bila podržavljena. V njej so bila stanovanja uradnikov, ki so vodili steklarno, lesno podjetje, opekarno in gozdove. Ob njej je še vedno gospodarsko poslopje, ki ima arhitektonske značilnosti 17. stoletja, kot so arkadni loki in grebenasti oboki, ohranili pa so se tudi del obzidja ter nekatera redka drevesa v nekdanjem parku. Po 1945. je bila v graščini šola, nato pa stanovanja. Njen najlepši del je prav gotovo kapela z izjemno dobro ohranjeno štukaturo, ki spada med najkakovostnejša tovrstna dela na slovenskem Štajerskem. Izdelali so jo italijanski mojstri v 17. stoletju. Nekaj posebnega v kapeli je kovana pregrada, ki je lep primer kovaštva iz te dobe.

Tik ob graščini na drugi strani reke, ki teče skozi kraj, je park z ohranjenim periščem. Prvič so ga uredili leta 1924 na zemljišču graščaka Windischgrätza. Načrt za ureditev perišča je med drugo svetovno vojno izdelal avstrijski župan Karber. Postavili so uto s stoli in mizami; perišče je bilo takrat pomembno vaško zbirališče in ni bilo namenjeno zgolj pranju perila, ampak so ga uporabljali tudi ob kolinah za pranje črev. Od sedemdesetih let 20. stoletja so ga nadomestili pralni stroji.

Odpravimo se še do Koritnega nad Oplotnico, kjer nas pozdravi sv. Miklavž, slikovita podružnična cerkev, ki na zunaj kaže romansko štirioglatost in tudi gotsko vitkost, v notranjosti pa najdemo mnogo zanimivosti, če omenimo zgolj raven kasetiran strop iz lesa, gotsko prižnico in srednjeveške freske. Splača se jih videti in doživeti čas pred 500 leti.

Okolica Oplotnice ponuja številna izhodišča: naprej na Pohorje do Cezlaka, kjer je kamnolom znamenitega pohorskega tonalita, naprej proti Osankarici in spomeniku Pohorskemu bataljonu. V okolici so vinogradi z gostoljubnimi ljudmi. Prav tako so blizu lepi kraji, kot so Lačna Gora, Kebelj in drugi. Bodite radovedni, ne bo vam žal! 

Deli s prijatelji