LJUBLJANA – »Čakati in govoriti, da ni podnebnih sprememb – to je treba odpraviti. Rdeči alarm, ki ga objavljajo meteorologi in ki je mišljen za ljudi, je pravzaprav rdeči alarm za vlado,« opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, vodja centra za agrometeorologijo na biotehnični fakulteti, ob zadnji katastrofi, ko je ledeni oklep ujel skoraj celotno Slovenijo in ohromil naše vsakdanje življenje. Po nekaj dneh sneženja z dežjem so se posamezna območja Slovenije spremenila v nerazpoznavno pokrajino, polno uničenega drevja in od sveta odrezanih krajev.
S toplejšimi zimami bo pogostejši tudi žled
Številni se vprašujejo, kaj in zakaj se je zgodilo, kar se je. Kajfež Bogatajeva na to odgovarja, da bo z milimi zimami pogostejši tudi žled. »Vedeti moramo, da smo letos imeli najtoplejši januar v večjem delu Slovenije, odkar merimo temperature, to pa je od leta 1850. To je res fenomen in prva stvar, ki jo je treba poudariti. Kot drugo: v večini Slovenije je bil letos tudi najbolj moker januar – skratka v več pogledih ekstremen.«
Ob tem so bistveni dejavniki za trenutno katastrofo tudi toplota oziroma visoke temperature po Evropi ter toplo Jadransko morje, zaradi katerega je vlaga v zraku ogromna.
»Če bi imeli hladen januar, bi zapadli sneg tudi ostal sneg. Imeli bi ga sicer ogromno, a škoda ne bi bila tako velika. Ker pa je bilo pretoplo, je sneg prešel v dež. To pa je kombinacija, ki je pri nas nismo navajeni in ki je bila redka tudi v preteklosti. Seveda pa velja tudi za v prihodnje: toplejše bodo zime, večkrat bomo imeli žled.«
Žled leta 1980 v Brkinih
Nazadnje smo imeli žled leta 1980, vendar samo v Brkinih na Primorskem, kjer so zime toplejše. Zdaj pa je situacija drugačna, saj je vsa Slovenija topla – sneg je prešel v dež, nato je spet snežilo in Slovenija se je znašla v ledenem oklepu. Kot pravi Kajfež Bogatajeva, imajo v Avstriji podatek, da je bilo pri njih približno tako leta 1917, ampak v bistveno manjših razsežnostih.
Ledeni oklep izgine pri petih stopinjah, škoda pa ostane
Vprašanje, ki trenutno skrbi predvsem vse tiste, ki so ujeti v žledu, in tiste, ki se 24 ur na dan nesebično trudijo in jim poskušajo pomagati, se glasi: Kako dolgo bo narava še ostala ukleščena v ledu? Kajfež Bogatajeva odgovarja, da bi zadostovalo, če bi temperatura dosegla okoli pet ali šest stopinj Celzija. Temperature nad ničlo namreč razmeroma hitro stalijo ledeni oklep, toda posledice bodo dolgotrajne. Nevarnosti, da bi led oklepal naravo dlje časa, pa skoraj ni, saj se februarja dnevi že daljšajo, topli se in zato led ne traja dolgo. Ob tem se Kajfež Bogatajeva spominja obiska Brkinov pred 34 leti: ko so se odpravili na ogled terena, žleda že ni bilo več – ostala je le škoda.
Mila zima ima dva obraza: ali nič snega, če pa že zapade, ga je zelo veliko
Ali je zaradi globalnega ogrevanja in milih zim letošnji scenarij ponovljiv tudi v naslednjih zimah? Seveda, pritrjuje Kajfež Bogatajeva. Mila zima ima namreč dva obraza: ali nič snega, če pa že zapade, ga je zelo veliko. »Ampak oboje – veliko in nič snega – ima iste korenine: globalno ogrevanje. Veliko ljudi si predstavlja, da z globalnim ogrevanjem ne bomo imeli več snega. Kar ne drži. Gre za to, da ga ne bo toliko, kot smo ga vajeni: ali ga ne bo nič ali pa veliko. Enako je s poletji: ali suša ali nalivi, kot smo jih tudi že imeli. Gre za ekstreme, pri katerih je tako kot pri loteriji: zadeli bomo eno ali drugo možnost,« slikovito pojasnjuje sogovornica.
Ko oblastniki na sušo pozabijo ob prvem dežju ...
To so stanja, ki se bodo ponavljala, vendar to ni več zadeva, s katero bi se ukvarjali posamezniki, ampak je to treba reševati na ravni države, je prepričana Kajfež Bogatajeva. Za podnebne spremembe je v 95 odstotkih kriv človek, dvoma o tem po njenem mnenju ni. Nedopustno se ji zdi, da imamo zaradi vremena tudi smrtne žrtve. Kritična je ob tem tudi do oblastnikov, ki se v zadnjih šestih letih niso odzivali na pobude in razlage glede nujnosti ukrepanja in prilagajanja novim okoljskim dejavnikom.
Katastrofe se namreč ponavljajo (ne gre le za žled, ki trenutno hromi Slovenijo, ampak tudi za poplave in poletne suše), povzročena škoda sega v evrske milijone, dejavnosti in ukrepov pristojnih, ki bi se ukvarjali z novim stanjem in okoljskimi dejavniki (ki se jim Slovenija pač ne bo mogla izogniti), pa ni. »Ni ljudi, ni denarja, ni služb. Ukvarjanje s podnebnimi spremembami pač ni dejavnost, s katero bi se nekdo ukvarjal v popoldanskem času ...«
Žled ni prva nesreča, ki je prizadela Slovenijo, toda ko prvi šok mine, se na vse skupaj spet pozabi. »Na sušo se pozabi že ob prvem dežju,« pravi Kajfež Bogatajeva, upajoč, da bo čas do letošnje pomladi miren.
