LJUBLJANA – Koalicijski poslanci danes govorijo o osnutku zakona o delovnih razmerjih. S spremembami naj bi prihranili 45,2 milijona evrov, poročajo Finance.
Več zaposlitev za nedoločen čas
Ena od pomembnejših sprememb, ki jo želi minister Andrej Vizjak uvesti, je enotna pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, prevzeta po evropskem modelu. Z njo želijo doseči, da bi bile pogodbe za določen čas le še izjeme, na primer pri začasnem nadomeščanju ali začasnemu povečanju dela. Delodajalec bi tako lahko za določen čas zaposlil le deset odstotkov delavcev, v manjših podjetjih pa bi lahko bil za določen čas zaposlen le en delavec. Med te izjeme štejejo še sezonsko delo in zaposlitev, vezana na mandat.
Druga pomembnejša točka je odpovedni rok. V novem času poskusnega dela je odpovedni rok 14 dni, naprej pa je vezan na trajanje zaposlitve, in sicer do 90 dni. V primeru, da pride do stečaja ali likvidacije, je odpovedni rok 15 dni. Ob izredni odpovedi, zaradi krivde delavca, lahko odpoved nastopi takoj.
Odpoved, če delodajalec ne izplačuje plače ali plačuje prispevkov
Zakon določa, da lahko delavec izrecno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec dvakrat zapored ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ali plačal prispevkov. Določa tudi, da mora delodajalec, ki odpove pogodbo, plačati delavcu odpravnino, če je bil delavec pri njem zaposlen več kot eno leto. Odpravnina bi znašala, tako kot zdaj, petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu. V predlogu ni več odpravninskega sklada, v katerega delodajalec mesečno vplačuje prispevke.
Z novim zakonom želijo zaščititi tudi delavce pred morebitnimi slamnatimi zaposlitvami. V primeru, da bodo delavci prezaposleni v nova podjetja brez premoženja, bo dve leti za terjatve delavcev odgovorno matično podjetje.
Odmor ne bo več plačan
V predlogu predvidevajo tudi, da se čas odmora med delovnim časom ne všteva več v delovni čas. Delavcu s polnim osemurnim delovnim časom še vedno pripada 30 minutni odmor, čas odmora pa se med dnevnim delom ne bi več nujno štel v delovni čas, lahko pa se to predvidi v kolektivni pogodbi.
Obveznost delodajalca ostaja, da mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo in z dela. V zakonu ni več obveznega dodatka na delovno dobo, lahko pa se določi v kolektivni pogodbi; če se, je za delodajalca obvezna. Ostajajo pa dodatki za nadure, nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih, ki znašajo od 30 do 50 odstotkov redne plače.
Letni dopust po novem predlogu znaša najmanj štiri tedne in največ 35 dni. Tak dopust pripada delavcu, ki dela pri delodajalcu vse koledarsko leto. Za krajši delovni čas pa se dopust določa proporcionalno. Pravica do dopusta nastopi ob sklenitvi delovnega razmerja.