LJUBLJANA – »Prizadevali si bomo ustvariti družbeno okolje, ki bo spodbujalo svoboden razvoj posameznika in vsakomur omogočalo, da pod enakimi pogoji uveljavi svoje talente in ustvarjalnost. Poseben poudarek bomo namenili izboljšanju možnosti za mlade, ki so največja žrtev gospodarske krize.« To so visokoleteče besede, ki so jih koalicijski partnerji pod taktirko Alenke Bratušek zapisali med prednostne vsebinske sklope osnutka koalicijske pogodbe, ki smo ga pridobili v uredništvu.
>> Preberite celotni osnutek koalicijske pogodbe 
Velike besede o skrbi za prihodnost mladih ...
»Mladim ne smemo ogroziti ali celo onemogočiti prihodnosti zaradi napak in dolgov prejšnjih generacij. Zato bomo z razvojem dostopnega javnega izobraževanja, s sistemskim odpiranjem novih delovnih mest, zagotavljanjem dostopnosti stanovanj in odpiranjem možnosti za soodločanje mladih o vseh ključnih razvojnih vprašanjih (vključno z uradom za mladino pri predsednici vlade) mladim vrnili prihodnost,« je mogoče prebrati nekaj strani kasneje.
... pretekli rezultati pa bolj piškavi
Vlada Alenke Bratušek je sicer reševanje problema brezposelnosti mladih uvrščala med prednostne naloge že doslej, učinki pa so, milo rečeno, skromni: v četrtek objavljeni podatki državnega statističnega urada za november 2013 kažejo, da je najvišja stopnja registrirane brezposelnosti (znova) med mladimi (15–24 let), in sicer 32,4-odstotna, kar je za 0,6 odstotne točke več kot oktobra.
In ne le to: Slovenija kljub v Bruslju dani obljubi do konca minulega leta ni pripravila in poslala načrta za jamstveno shemo za mlade, ki Sloveniji prinaša milijone evrov za reševanje problema brezposelnosti. Pojasnil iz kabineta predsednice vlade in ministrice Anje Mrak Kopač še nismo dočakali.
Urad za mladino res pod okrilje Bratuškove
Med drugim je mogoče v osnutku pogodbe, ki naj bi bila – če vlade ne pretrese kakšen zaplet – podpisana v februarju, prebrati to, o čemer smo že pisali: da se urad za mladino seli izpod okrilja ministrstva za izobraževanje v urad predsednice vlade. Menda naj bi bila s tem zagotovljena boljša koordinacija in reševanje problemov mladih. In morda po prestavitvi Slovenija ne bo več zamujala postavljenih rokov ... Na to, ali bo premik urada prinesel tovrstne izboljšave, bo seveda treba še malce počakati.
Dobili bomo 60.000 novih delovnih mest ...
Sicer pa so poleg skrbi za prihodnost mladih koalicijski partnerji v osnutku med prednostne vsebinske sklope postavili razvojno usmerjeno gospodarstvo, ki bo temelj razvoja »drugih družbenih podsistemov«. Vlada napoveduje 3-odstotno gospodarsko rast in uspešno vodena podjetja: »Uspešna, družbeno odgovorna in dobro vodena podjetja bodo globalno konkurenčna hrbtenica gospodarskega in siceršnjega razvoja države. Zato Slovenija potrebuje strategijo industrijskega razvoja. Z ustvarjanjem novih delovnih mest, tudi s pomočjo državnih investicij, želimo doseči do 60.000 novih delovnih mest ter 3-odstotno letno gospodarsko rast.«
... in »vrhunski javni sektor«
Medtem ko so ministri, ki so bili pristojni za javno upravo, kar po tekočem traku priznavali, da nimajo rešitve, s katero bi uredili problem učinkovitosti javnega sektorja in nagrajevanje 'pridnih' ter sankcioniranje tistih, ki se delu bolj kot ne izogibajo, pa ima vlada Alenke Bratušek za javni sektor visoka pričakovanja.
V osnutku piše: »Vrhunski javni sektor bo nudil kakovostne in vsem enako dostopne storitve. Ne zdravje ne znanje ne smeta postati tržno blago, temveč merilo sodobnosti razvoja slovenske družbe. Dostopnost izobraževanja vsem, ne glede na socialno poreklo, je pogoj demokratičnega razvoja, vrhunske javne univerze pa ključ do ustvarjalnega sodelovanja med naravoslovjem in družboslovjem. Posebna pozornost bo namenjena modernizaciji zdravstva.« Sloveniji se očitno obeta vrhunski javni sektor, večina državljanov in podjetnikov pa najverjetneje komaj čaka ta veliki dan.
Zaveza: nič novih davkov in posegov v pokojnine
V koalicijski pogodbi se podpisniki (kot je bilo napovedano) zavezujejo, da »bo v obstoječih gospodarskih razmerah vlada krepila gospodarsko uspešno in socialno državo« in ne bo posegala v minimalno plačo (razen če se o tem drugače ne dogovori s socialnimi partnerji), pokojnine, ki so pridobljene z delom, ne bo pa niti zviševala ali uvajala novih davkov in dajatev, razen če se o tem drugače ne dogovori s socialnimi partnerji.
