Kaj smo se naučili iz katastrofalnih požarov

Oktober je mesec požarne varnosti. Letošnje izkušnje s požari velikih razsežnosti v nekaterih industrijskih objektih so grenke. Predvsem so grozljive posledice, ki so jih bili deležni okoliški prebivalci. Mesec požarne varnosti je torej priložnost za pogled tako v preteklost in sedanjost kot seveda v prihodnost.

Najprej nas zanima, kakšne bodo aktivnosti v mesecu požarne varnosti. Dr. Aleš Jug, predsednik komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije (GZS), pravi, da je tematika letošnjega meseca varstva pred požari namenjena intervencijskim potem in površinam za gasilce: »Tudi letos smo se za to tematiko odločili skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje ter Slovenskim združenjem za požarno varstvo. Geslo letošnjega meseca je Ko se nesreča zgodi, naj bodo proste poti! Minulo sredo smo v Škofji Loki pripravili posvet ob mesecu požarne varnosti, kjer smo predstavili slabo in dobro prakso, aktualne predpise ter primere ureditve intervencijskih poti in površin za gasilce v tujini.«

Požarne pasti v blokih

GZS bo z Zavarovalnico Triglav izvedla akcijo preventivnih pregledov, ki jo bo sponzorirala in s popusti pri požarni premiji spodbujala zavarovalnica. V nakladi 10.000 izvodov so natisnili plakat, s katerim bodo na javnih mestih občane opozorili na pomen intervencijskih poti in površin za gasilce, dodaja dr. Jug. »V nakladi 150.000 izvodov smo z isto vsebino natisnili tudi letak, ki ga bomo razdelili po gospodinjstvih. V mesecu varstva pred požari bomo kot običajno izvajali tradicionalne aktivnosti: sodelovali bomo z mediji in opozarjali občane na nevarnost požarov ter pravilno ukrepanje, da teh ne bo.«
 

Mateja Gris, generalna sekretarka Slovenskega združenja za požarno varstvo (SZPV), je povedala, da konec oktobra pripravljajo seminar za upravnike večstanovanjskih in poslovnih stavb, skupaj z Zbornico za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije: »Upravnikom bomo predstavili požarna tveganja ob sanacijah stavb. Nismo pozabili požara v stolpnici Grenfell Tower v Londonu junija letos. Opozorili jih bomo na tveganja v času sanacij pa tudi na zagotavljanje prostih poti za umik, predvsem v večstanovanjskih blokih. Opazili smo namreč, da v stanovanjskih stolpnicah vgrajujejo električna drsna vrata, sprašujemo pa se, ali so vsa narejena tako, da se ob požaru ali izpadu električne napetosti odprejo in omogočijo pobeg iz stavbe. Tudi v stolpnici v Domžalah so požar oktobra 2013 povzročila dela ob sanaciji strehe. Strokovne delavce, kot so upravniki, pooblaščenci za varstvo pred požarom, in druge bomo zato znova opozorili na preventivne ukrepe in jim položili na srce, naj izbirajo le izvajalce, ki so usposobljeni za varno izvajanje vročih del.«

Več požarov v stanovanjih

Kako požarni strokovnjaki trenutno ocenjujejo požarno varnost v Republiki Sloveniji? »Menimo, da je požarna varnost pri nas primerljiva s tisto v drugih evropskih državah, vendar pa bi bila lahko boljša,« odgovarja Mateja Gris. »Katastrofalni požari, kakršna sta bila letos v Kemisu na Vrhniki in Ekosistemih v Zalogu na Dolenjskem, kažejo, da niso poskrbeli, da se ne bi požar razvil. Sprašujemo se, kako država dopušča malomarno ravnanje, neupoštevanje predpisov, posledično ogrožanje okolja in ljudi. Menimo, da Sloveniji manjka strategija varstva pred požari.«

Dr. Aleš Jug pravi, da je govoriti o številu požarov zgolj na podlagi požarov, ki so odmevali v medijih, lahko pristransko in zavajajoče: »V Sloveniji omogoča pregled nad letno statistiko požarov Uprava RS za zaščito in reševanje. Podatki kažejo na porast števila požarov v stanovanjskih stavbah v letih 2014–2016. Ta se je zgodil po dveletnem zaporednem padcu. Pri številu požarov v nestanovanjskih stavbah je moč opaziti rahel padec, čeprav ostaja število v obdobju 2012–2016 enako, potem ko je od leta 2008 vsako leto padlo. Med letoma 2005 in 2016 je bilo v Sloveniji povprečno 2162 požarov. Statistično gledano se število vseh požarov v objektih skozi leta le malo spreminja.«

Razumevanje za prostovoljne gasilce

Prostovoljno delo gasilcev je še vedno problem, ko gre za izostanke z dela? Kar se predpisov tiče, tu ni sprememb, pravi dr. Jug. »Velja stara zakonodaja, odločitve so prepuščene delodajalcem. Opažamo razlike med podjetji, ki se tveganj zavedajo, in tistimi, ki se jih ne. Ozaveščena podjetja spodbujajo sodelovanje z lokalno skupnostjo, kamor spadajo tudi gasilske enote, in bolje razumejo pomen dela prostovoljnih gasilcev za podjetje. Opažamo predvsem pomanjkljive ocene požarnih tveganj v podjetjih in preslabo razumevanje požarnih tveganj. Lastniki podjetij pogosto ne razumejo, kakšen finančni učinek na njihovo poslovanje lahko prinese gasilec, ki je pri njih zaposlen.«

Smo naredili dovolj na področju preventive, da bi bilo manj požarov? »Vedno se da narediti več, bolje. Če bi imeli strategijo in s tem cilje ter merljive kazalnike, bi lahko spremljali, kam gremo. Za koliko želimo zmanjšati število požarov ali višino požarne škode? Smo pripravljeni na nove tehnologije, ki predstavljajo novo tveganje, kot so električni avtomobili, novi načini gradnje (npr. z lesom, z več gorljive topltne izolacije na fasadah). Če nismo pripravljeni in ne spremljamo razvoja, lahko res le gasimo požare, ki vedno znova presenetijo. Primer iz preteklosti so sončne elektrarne, zaradi katerih se je ad hoc oziroma parcialno spreminjala zakonodaja,« meni Grisova.

Tudi druge intervencije

Gasilci niso aktivni le pri požarih, temveč tudi pri prometnih nesrečah, poplavah, izlitju nevarnih snovi in goriv ipd. So občani dovolj poučeni o požarni varnosti in o drugih tovrstnih problemih? »Na število intervencij, ki jih opravljajo gasilci v zadnjih letih, veliko vplivajo tudi drugi dogodki, ne samo požari. Gasilska služba je javni servis, ki pomaga pri požarih, prometnih nesrečah, nezgodah z nevarnimi snovmi in tehničnim reševanjem. Sem pogosto spada pomoč drugim reševalnim ekipam, kot npr. enotam nujne medicinske pomoči pri prenosu ponesrečencev. Gasilske enote imajo veliko opreme, ki je uporabna v več intervencijah drugih služb. Tak primer je tudi razsvetljava. Pomembna je tudi vloga gasilcev ob naravnih nesrečah, kjer gasilsko delo še vedno pomeni večino aktivnosti. Gasilske enote po Sloveniji imajo tudi ob večjih naravnih nesrečah kratke odzivne čase in odlično organiziranost. S tem pogosto postavljamo velik zgled tudi v mednarodnem merilu,« pravi dr. Aleš Jug.

Kaj sicer v prihodnosti načrtujejo v osrednji gasilski organizaciji? »Poteka projekt izgradnje regijskih vadbenih poligonov za usposabljanje gasilcev pri varstvu pred požarom ter zaščite in reševanja. Prenovili smo učne programe vseh usposabljanj na GZS, glavni namen je prilagajanje novim tveganjem in zagotavljanje čim večje varnosti gasilskih enot. Pomemben cilj je opremljenost gasilskih enot, ki še vedno ni enakomerno razdeljena po Sloveniji.