LJUBLJANA, BRUSELJ – Iz (nekaterih) nastopov slovenskih politikov v Bruslju ali Strasbourgu ter na podlagi »stresnih testov«, ki jih morajo tam prestati, se, če nič drugega, naučimo vsaj to, da v Evropskem parlamentu in drugih evropskih ustanovah našim politikom niso vedno pripravljeni pogledati skozi prste, kaj šele dopustiti, da bi afne guncali, kot so navajeni početi doma. Predvčerajšnje kar triurno zaslišanje slovenske kandidatke mag. Alenke Bratušek za podpredsednico Evropske komisije oziroma za superkomisarko, ki naj bi poslej vodila še kako pomembno evropsko Energetsko unijo, na skupni seji dveh odborov (ITRE in ENVI) Evropskega parlamenta se je kmalu sprevrglo v pravo nočno moro. Najhuje je bilo, da to ni bila nočna mora samo za Bratuškovo, marveč tudi za vse tiste državljanke in državljane Slovenije, ki smo iz takšnega ali drugačnega razloga sklenili, da bomo do konca spremljali TV-prenos kalvarije naše donedavne predsednice vlade. Za vse, ki poznamo občutek sramu in nismo pripravljeni sami sebi po butalsko lagati, da je Bratuškova med svojim nastopom kljub vsemu omenila tudi nekatere sicer splošno znane, vendar pomembne stvari. Njena (in naša) zadrega je bila v tem, da je niso povabili na zaslišanje za kandidatko za podpredsednico Evropske komisije zato, da bi jim ponavljala nekatera splošno znana dejstva ter iz minute v minuto vse bolj nejevoljnim evropskim poslancem razlagala stvari, ki jih že vedo oziroma poznajo. To si slovenski politiki lahko privoščijo le v domačem državnem zboru, kjer so lahko arogantni in vzvišeni ali celo omalovažujoči do redkih poslancev, ki jih kaj vprašajo. Ker že vnaprej vedo, da jim bodo potem poslanci koalicijske večine skoraj gotovo obvarovali hrbet in jim, če bo treba, pritrdili s preglasovanjem. Bratuškova je evropskim poslancem sicer nekajkrat med drugim omenila, da si je njo za podpredsednico pač izbral dr. Jean-Claude Juncker. Smola, to so evroposlanci že vedeli.
O, ja, gre tudi za sum korupcije! Mag. Alenka Bratušek bi evropskim poslancem (na zaslišanju za kandidatko za podpredsednico Evropske komisije) lahko povedala veliko več o zanjo nedvomno nadležnem postopku, ki ga vodi slovenska Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). A jim je raje pojasnjevala, kako vsi, ki jo poznajo, vedo, da je legalistka (doslej naj bi jo kaznovali samo za napačno parkiranje in prehitro vožnjo). No, na njeno interpretacijo resnice so se včeraj odzvali iz KPK: »Komisija vodi postopek ugotavljanja kršitev določil zakona o integriteti in preprečevanja korupcije, med drugim tudi o dolžnem izogibanju nasprotju interesov članov vlade, do katerega naj bi prišlo v postopku predlaganja oziroma odločanja o slovenskih kandidatih za člana Evropske komisije. Sicer pa komisija v omenjeni zadevi poleg suma nasprotja interesov preiskuje tudi sum korupcije in sum ravnanja v nasprotju s pričakovano integriteto.« |
Potrebovali so »samo več časa«
Bolj ko se je Bratuškova ponavljala (in zapletala), bolj so evroposlanci pričakovano postajali s svojimi vprašanji sarkastični in neprizanesljivi. Začeli so namigovati (pri tem so se celo nasmihali in obračali oči), da bržda ni primerna za kandidatko za podpredsednico Evropske komisije, da očitno ve zelo malo, da ponavlja predvsem zelo splošne trditve, da ni dovolj konkretna, da (kot kandidatka) nima nobene svoje vizije, da pač zelo medlo pozna področje energetike, da jih s svojimi pomanjkljivimi odgovori pravzaprav izziva in draži. Predvčerajšnjim zvečer se je tako politično vprašanje, ki je že več tednov viselo v zraku – kaj pa, če bodo evropski parlamentarci kandidaturo Bratuškove nazadnje zavrnili in nam Juncker ne bo pripravljen niti mogel več ponuditi vodenja enako atraktivnega komisarskega resorja? –, spremenilo v še bolj skrb vzbujajočega: kaj sploh lahko zdaj stori Slovenija (Cerarjeva vlada), da bi vsaj kolikor toliko rešila tisto, kar je še ostalo od ugleda naše države. Nazadnje so upravičenosti tega vprašanja pritrdili tudi predstavniki političnih skupin v Evropskem parlamentu, ki so sklenili, da za oceno primernosti Bratuškove »potrebujejo samo več časa«, in sklepni del ocenjevanja njenega nastopa na sejah obeh odborov, pristojnih za energijo oziroma okolje, preložili na včeraj zvečer. Recimo bobu bob, bodimo samokritični: evropski poslanci zagotovo niso odgovorni za to, da smo se Slovenci znašli v tolikšni zadregi.
Fajonova brez dlake na jeziku Evropska poslanka in podpredsednica SD mag. Tanja Fajon, ki je sicer bila tudi ena od drugih dveh evidentiranih kandidatov slovenske vlade za evropsko komisarko, je za TVS resnicoljubno priznala, da je bilo zaradi odgovorov Bratuškove na zaslišanju precej zadrege, da Bratuškova na vprašanja evropskih poslancev žal ni odgovarjala tako, kot bi lahko oziroma bi bilo zaželeno. »Kolegi so pričakovali, da bo Bratuškova predstavila predvsem jasnejšo vizijo. Za to so ji večkrat ponujali priložnost in jo opozarjali, naj bo konkretnejša. Zdi se mi, da je morda preveč časa namenila proučevanju trenutnega stanja po vsej Evropi in svetu, manj pa temu, kar bi lahko storila, če bo podpredsednica komisije. Lahko povem, da so koordinatorji na koncu (že v ponedeljek zvečer, op. J. V.) bili mnenja, da ni primerna za funkcijo, ki ji jo je ponudil Juncker.« |
