Pri izdaji dolarske obveznice je šlo za las, vendar pa smo se z različnimi nerodnostmi sami spravili v tako resen položaj, je na današnjem kongresu plemenitih kovin in surovin dejal ekonomist Jože. P. Damijan. Med vzroki za visok zahtevan donos na slovenske 10-letne obveznice je izpostavil izjave politikov o »možnostih grškega scenarija«.
Nismo ustvarjali rezerv
Slovenija je imela v preteklosti po mnenju nekdanjega ministra za razvoj nerazumno fiskalno politiko, ko tudi v času konjunkture ni ustvarila nobenih rezerv. Zadolževanje Slovenije se zaradi naraščajočega javnega dolga draži, vendar pa bi bilo brez vstopa v EU še dražje, je poudaril Damijan.
Kot je pojasnil, so se strukturne reforme pred šestimi leti zdele nepotrebne, vendar pa bi zdaj lahko živeli precej drugače, če bi jih takrat sprejeli, je dejal Damijan. Poudaril je, da Islandija in Irska s hitro sanacijo bank spet rasteta, medtem ko je Slovenija zapadla nazaj v recesijo.
Javni dolg poletel
Javni dolg je v zadnjih letih »poletel« zaradi povečanja javne porabe, pri tem pa se v Sloveniji nismo lotili sanacije bank, je dejal. Poudaril je, da je bil denar ob vstopu v območje evra poceni, zato so se banke v tujini kratkoročno zadolževale, vendar pa v času krize niso mogle refinancirati svojih posojil, v tujini pa so ugotovili, kako slaba je dinamika v slovenskem bančnem sistemu.
Če bi banke začeli reševati leta 2009, kot so se tega lotili na Irskem, bi bil strošek njihove sanacije precej nižji, je poudaril. Ob tem je pojasnil, da je v Sloveniji 85 odstotkov slabih kreditov v bankah v domači lasti, saj so bile tuje banke previdnejše.
Kaj se je zgodilo z najboljšim učencem EU?
Kot je spomnil Damijan, je bila Slovenija v preteklosti razmeroma stabilna država v primerjavi s preostalimi članicami EU, tako na področju brezposelnosti kot tudi proračunskega salda ter relativno nizkega proračunskega in trgovinskega primanjkljaja.
»Označevali so nas za najboljšega učenca Evrope, nobeden pa ni pogledal, kaj se dogaja za to fasado,« je dejal Damijan. Vendar pa se Slovenija po njegovem mnenju v času krize ni najbolje izkazala, vzroke za to pa je treba iskati v globljih strukturnih vzorcih.
Makroekonomski model ni bil dober, saj je imela Slovenija pred krizo nerazumno fiskalno politiko, v kateri ni ustvarjala zalog za slabe čase. »V letih, ko nam je šlo dobro, bi morali biti dober gospodar,« je poudaril.
Od nas slabši le še Bolgari
Opozoril je tudi na padanje slovenske konkurenčnosti in produktivnosti, saj imajo tudi nove članice EU višje povprečje produktivnosti kot Slovenija. Nove članice EU so v zadnjih letih prestrukturirale izvoz, medtem ko Slovenija tega ni storila, je poudaril Damijan. »Samo še Bolgarija je na tem področju slabša od nas,« je izpostavil in dodal da je Slovenija premalo fleksibilna.
Po njegovem mnenju je struktura slovenskega izvoza neugodna, na dolgi rok pa nevzdržna. V nasprotju s Slovenijo sta Slovaška in Češka krizo premagali s pomočjo tujih naložb, mi pa smo bili ves čas preveč ponosni in nismo marali tujcev, je dejal. »Še vedno delamo tisto, kar smo delali pred 20 leti,« je poudaril nekdanji minister za razvoj.
Današnji kongres, ki ga organizira podjetje za trgovanje s plemenitimi kovinami Elementum, je letos osredotočen na iskanje rešitev v času krize.
